|
daddy -> RE: Grozi z odhodom (8.12.2007 9:20:32)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Oče vedno, ko je kaj narobe grozi, da bo odšel. To me zelo boli. Kako naj se odzovemo na njegove grožnje?
Meni to izgleda kot klic na pomoč, kadar pride do take situacije. Težko ti rečem, kako se odzovite, ker niti ni jasno, kako se odzivate sedaj. Ti bom dal primer ženske ( da res ne bo vedno samo moškega posploševanja, no .... govorimo o ljudeh ), ki je v situaciji, ki je ni obvladovala, vedno dobila grozen glavobol. Tako hud, da je morala vedno v trenutku ostati nekaj časa sama, v popolni temi, v popolni tišini, da je minilo. Ko je minilo, pa seveda nihče od prisotnih ni tvegal ponoviti tiste situacije ( ali je bil to kak neprijeten pogovor ali karkoli ), vse samo zato, da ne bi spet dobila glavobola .... to je bil njen beg, njen klic na pomoč. Dokler je družina reagirala tako, kot je, je zanjo neprijetne situacije vedno reševala tako. Prelomnica je bila, ko je doživela osebno tragedijo, po kateri ni šlo več drugače, kot da je obiskala psihiatra in šele po dolgotrajni terapiji začela spreminjati ta svoj vedenjski vzorec. Mimogrede, svetovano je bilo tudi to, da okolica reagira drugače - naj v zanjo "neprijetni situaciji, pogovoru", vztraja kljub potencialnemu umiku. Ker je namreč bistveno, da najprej uvidi, da to ne deluje več.
No, ne trdim, da tvoj oče potrebuje zdravniško pomoč. Mogoče jo, mogoče jo ne. Če je zdravljen alkoholik, potem ima za sabo najmanj eno veliko življenjsko zmago, ki je ni lahko doseči ( to verjamem, da veš ). Če je zmogel premagati to, je najbrž sposoben preseči še marsikaj, verjetno tudi to, kar opisuješ ti.
|
|
|
|