• potem ko matere popolnoma prenehajo dojiti, dajejo v ljudskem zdravstvu na prsi peteršiljeve liste, da preženejo mleko
  
• Če pijejo čaj, ko odstavijo otroka, se zmanjša izločanje mleka. če bi vse matere ubogale ta nasvet, bi odpadlo zastajanje mleka in vse posledice, ki iz tega izvirajo.

IZVIRNO SPOROČILO: Naja3

frufru, kaj je bilo s tabo po porodu, da si bila v slabi koži?

Hvala vsem, punce.

IZVIRNO SPOROČILO: Naja3

Ojej, kot pri meni. Samo da meni so morali ročno posteljico ven dat in sem bila v narkozi.

A ni smešno in tragično? Na eni strani se posteljica odlušči tako zelo, da otrok umre, na drugi strani pa se tako pričvrsti, da je ne morem porodit? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA

hmm, Naja, ka pa žajbljovo mleko? Ti tudi ne diši? Baje, da je žajbelj še boljši na mleku, ker tako potem ne vsebuje nekih beta karotenov (al neki takega. možek se bolj spozna na tole). Torej mleko zavreš, dodaš nekaj žajbljovih listov, še kakih 5 min pustiš na malem ogenjčku, precediš in popiješ.

Drugače pa je tu še kopriva za prekinitev mleka, samo nisem našla točnega opisa kaj in kako, samo našteta je zraven.  itak pa koristi na več ravneh (še znižuje sladkor v krvi, zmanjšuje krvavitve in slabokrvnost...), tako da kakšen čajček, špinačka ali solatka iz mladih kopriv ne more škoditi.

res veliko mislim nate in na tvojo družinico in vaju prav občudujem. zavedata se, da sta skupaj močna in sta drug drugemu v tolažbo (pa tudi nam, ki prebiramo vašo zgodbo, si pomagala, veš. no, vsaj meni si)
držita se
ana

IZVIRNO SPOROČILO: Naja3
Kako sem ti pa pomagala, če ni skrivnost?
 

IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA

IZVIRNO SPOROČILO: Naja3
Kako sem ti pa pomagala, če ni skrivnost?
 

seveda ni skrivnost[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] samo ne vem, če bom znala prav razložiti, da ne bo kako čudno izpadlo...
smrt vajine hčerkice in vajina bolečina se me je ful dotaknila, veliko sem razmišljala o vaši družinici in kar nekako prirasli ste mi k srcu. upala sem, da bosta znala vidva skozi to bolečino in žalovanje iti skupaj, ne vsak za sebe, da si bosta v oporo in tolažbo. bala pa sem se, če tega morda ne bi zmogla. in ko sem brala tvoja razmišljanja, sem bila nenako potolažena. v smislu: ta prava sta. zmogla bosta. (razumeš, kaj hočem povedati?) lažje mi je bilo, ker sem videla, da te žalost ni zlomila, da je celo okrepila vajin odnos.

tvoja izkušnja mi je vzbudila tudi spomine na mojega bratca, ki ga je mami rodila mrtvega v 21. tednu. umrl je zato, ker se je ujel v brazgotine maternice, ki so ostale za carskimi rezi (vse tri sestre smo rojene s carskim rezom). sestri sta si to precej očitali (kot, da sta bili oni krivi, ker so brazgotine ostale tudi za njima), izgubili sta vero (šli sta se pogajati z Bogom, da bi bratec preživel, sta mu obljubili ne-spomnim-se-več-kaj) no, zato vem, da lahko takale smrt še ne rojenega družinskega člana res zatrese odnose in družino. in zato mi je bilo še toliko bolj v olajšanje, ko sem videla, da sta se tej pasti izognila.

zdelo se mi je tudi, da je celotna skupnost RR (če lahko tako rečem) zvedela za smrt vajine deklice in dogdek je v marsikateri verjetno prav tako vzbudil spomine. in morda je bilo še za katero pomirjujoče in tolažilno prebrati tvoja razmišljanja in doživljanja.

malo je zmedeno napisano, upam pa, da razumeš, kaj sem hotela povedati