|
tintara -> RE: December(ke/čki) 2006 (26.2.2009 22:22:44)
|
Dober večer babuške!
Sploh ne vem kje začeti in kako napisati vse, kar se mi mota po glavi. Zagotovo bo danes dolgo in verjetno zmedeno. Pripravite se.
NAjbrž mora biti prvo namnjeno tebi, Bubacka: glede na to, kar si napisala, torej, da si na steno napisala crke in narisala zraven, ti v bistvu cisto verjamem, da Stella pozna crke. Ko sem ti napisala, da ti ne verjamem, nisem tudi slucajno pomislila, da bi se kdo lotil ucenja crk otroka pri dveh letih. Nisem pa verjela, da bi lahko znala crke kar tako, iz branja pravljice, cisto samoiniciativno. Vilma, v bistvu verjamem, da obstajajo genialci, ki poznajo crke pri dveh in berejo knjigo pri treh, ampak takih je res malo, ki bi stvari res delali samoiniciativno in ocitno me pri Stelli obcutek ni varal. Zame je to ucenje in je prezgodaj (tako kot za stevilke in se marsikaj drugega).
Tako da Bubacka, se opravicujem za mojo reakcijo, ti verjamem, se pa ne strinjam s teboj, kar pa tudi slučajno ni vazno - vsak vzgaja otroke po svoje. Tudi jaz ne delam vsega pravilno in to tudi vem, skušam že, se pa načeloma ne oziram preveč na mnenje drugih.
Naprej, pa ista tema. Ne morem je zaključiti s pobegom, kljub temu, da sem rekla, da ne bom več pisala na to temo. Sem čakala par dni, a se zadeve niso umirile, tako da si štejem v dolžnost, da še kaj razčistimo. Poleg tega mi stvar še tri dni kasneje ne da miru.
1) Mislim, da ni treba, da so sedaj vse krive za nestrpnost. Zadevo sem zakuhala jaz in burna reakcija je bila moja. Ni problema, lahko to rečete tudi na glas, ne nekaj na splošno o preburni reakciji (potem se vse počutijo krive).
2)Nikoli nisem imela občutka, da bi se kdorkoli preveč hvalil. Saj je fino, da se pove, kaj kdo zna. Ne vem, ko premišljujem nazaj, se mi včasih zdi, da sem tudi jaz v istem košu (tistih, ki hvalijo), včasih pa, da ne. Ne vem, nimam občutka zase, vem pa, da do zdaj za nobeno nisem imela občutka, da bi se samo hvalila. Razen omenjeni primer. Razlog je verjetno tudi v tem, da jaz (vmes me ni bilo vsaj eno leto) Bubacke ne poznam (do tistega maila sem jo brala samo enkrat), in ne vem, kako pise drugace. Tisti mail pa je nekoliko bolj hvalisavo navdahnjen, vsaj meni se tako zdi. Ok, vem, da je vse skupaj zraslo iz predsodka, da je ne poznam in se enega, ki pa vam ga ne izdam. To sicer ni opravičilo, hočem pa vseeno povedati svoje razloge.
3)Vse razumemo (vsaj glede na vaše pisanje) da je nekaj igra, nekaj pa učenje. Logično, da otroci poberejo določene stvari kar sami in to precej več, kot si mislimo vnaprej. Več ko gre prek igre, boljše je. Vendar odločno nasprotujem kakršnemukoli forsiranju, in prehitevanju na našo željo (tudi če bi na steno napisali samo Ata, mama, otrokovo ime in mu ga zavesto kazali in poimenovali črke. Seveda gre za drugo pesem, ko je na steni pač napisano in otrok sam vpraša, katera črka je to. Ampak mislim, da tega sedaj še ni, so še premali. KAr dolgo otroci mislijo, da beremo slike, kar opazujte jih. Kam vam kažejo, da preberete (sliko ali črke?, se kadj zgodi, da zahteva, da preberete stran, kjer ni niti ene črke?) Pri nas se in vem, da je to normalen razvoj - sem enkrat prebrala to finto, sam sem pozabila do kdaj to velja - počasi se bo zaključilo, če se prav spominm. Morda se je že.
4)In povem vam še tole. Za vsaj nekaj časa se poslavljam od vas. En razlog je tole, pa ni v vas ali v vašem pisanju, temveč v dejstvu, da se ne morem sprijazniti sama s seboj. Da nekomu nisem verjela, da sem nekoga negativno izpostavila... To ni v moji naravi. Da ne bo pomote, mislim še vedno enako (razen tega, da vrejamem, da zna črke), ampak lahko bi stvar zadržala zase. Drug razlog se je pa v meni kuhal že nekaj časa in sicer: ni mi všeč, če sem nekako obsedena z neko stvarjo. Če RR preberem 3x tedensko je OK, če ga vsak dan (včasih še večkrat) mi ni več všeč. In tole bo zdaj, upam, idealna prilika za odvadit. Sem čudna? Verjetno, pa kaj, taka sem.
Zagotovo vas bom nekaj časa še v ilegali spremljala. Dokler ne pride Naja domov, zagotovo. Lepo, lepo jo pozdravite, mislim nanjo. Barbk, želim ti veliko sreče pri dvojni nosečnosti (če ne prej, bom tudi takrat prišla naokoli kaj poizvedet). Še katera? Ally, tudi tebi želim veliko sreče. In še kakšni...
Takole, lepo se imejte in ne bodite presenečene, če kdaj kateri kak ZS pošljem, če ne drugače s kako fino informacijo o moji nosečnosti (sem le obljubila). Ampak na to bo treba še počakat.
Ali pa tudi, če ne bom zdržala in se že v ponedeljek oglasila kar pri vas.
Rada vas imam, pa vseeno. Adijo.
Zdaj pa CTRL+C, ane?
|
|
|
|