Anonimen
|
Pozdravljena. Milsim, da kar je naredila tašča, ne boš nikoli pozabila, kot tudi jaz nisem. Tašča in moževa sestra sta bolnici, ko sem bila noseča za drugo sta me napadli, (ker sem ene stvari kao rajši jedla kot v prvi nosečnosti, ko je bila punca), ja zdaj bo pa fant. Jaz sem jima odgovorila, da vem, (čeprav nisem vedela) da bo punca. Moževa sestra se je namrdnila, kaj bomo počele same babe v hiši in udarila po mizi in rekla; Jaz če bom, bom imela fanta, tašča pa je dodala; Ja, bosta pa še enga naredla, a ne? Meni je šlo na bruhanje, kajti glede na njuno bolezen mislim...Ko sem sedaj moževi sestri povedala pri treh mesecih, da bomo zibali je bilo prvo vprašanje, kaj bo. Nadrla sem jo, da midve ne bova o tem razpravljali, lahko bi pa vedela, da se pri treh mesecih sploh ne ve. Moram priznat, da ju imata radi, ampak žal, izrekli sta tasvoje. Zato sem še bolj pričakovala napade drugih, ker so pač zame nekateri še zelo zahojeni, češ, fant mora biti, da nese priimek pri hiši naprej. Kaj pa vem, kaj bo še z njim ko odraste? Lp
|