|
Anonimen -> se ena nesrecna (3.12.2007 12:26:01)
|
no, ne bom jokala, ne bom preklinjala. To kar se mi dogaja si ne upam povedati nobenemu, niti najboljsi prijateljici, niti starsem, nisti sestri, mislim da sem sama v tem in to kar ze veliko casa. Ko prebiram vaso posto ugotovim, da sem jaz samo se na izmed vas in da se meni ne dogaja nic posebnega. Vceraj je bila nedelja in smo se zmenili, da gremo z otroci ven pogledat kako so uredili lucke po mestu. In kaj se zgodi? Jaz sem svoje kljuce pozabila v bundi ali torbi, ne vem, in sem vzela njegove rezervne in mi pred dvigalom rece naj mu pokazem, katere kljuce sem vzela. In seveda ko je videl, da so to njegovi je znorel. Jaz sem se mirno obrnilas in ga prosila naj mi odklene vrata in ni hotel. Otroci so se zaceli dret, jaz sem udarila z nogo v vrata in seveda potem je odklenil, in me udaril s pestjo v glavo pred otrocmi. Kakak sramota, zato si ne upam nobenemu povedati, ker ga vsi imajo za super cloveka,ki vse zna naredit in vse postimat. Zaernkrat delam polovicni delovni cas i me priganja ze dva meseca naj grem delat po cel dan, ker tako bos stanovanje cistejse in kao vec denarja bomo imeli. Pri treh otrocih se ne vidim v sluzbi do 5-ih, kaj bom z njimi samo po dve uri na dan? Kar se tice financ, v petek sem ga prosila naj mi pusti 1 euro, da sui kupim vsaj eno zemljo in mi ni dal. Tako, da kar se tice denarja, ga nimam, ampak vseeno mi je lepo bizti vec casa z mojimi otrocmi.
Glede udarca, ni prvic, ampak vedno mi vceplja v glavo, da jih sama iscem in kdaj me tudi preprica. Otroci vse to gledajo in mene boli srce, boli, boli in ne vidim izhoda, ker sem popolnoma brez denarja in popolnoma nesamozavestna debela zenska, ki se v vseh teh problemih samo se prenajedam s ckoladami. Danes sem vsa zabuhla od jokanja in vem, da jok ne resi cisto nic. Ne mi pravit, naj se poberem, ker se nimam kam, sram me je vsega in vsakogar. Vedno sem si zelela veliko druzino v kjateri bi se imeli vsi radi, a dobila sem ravno nasprotno. Svoje otroke imam najraje na svetu in jih nikoli ne bi zapustila, a sam z vsemi tremi se pa bojim, da se ne bi znjdla in bi me to stalo cesa. Ker ON ima vecjo placo, kar mi non stop govori in da mi on placa vodo, elektriko, gretje, da kaj samo jocem naj grem delat 8 ur. Ko mu recem naj kupi meso za kosilo, se moramo skregat, da sploh gre. Solate in ostalih dodatkov sploh noce kupit, ker to samo jaz jem. In tako.
Ko sse hocem pogovarjat mu do tega ni nikoli, ker se mu pac ne da poslusati neumnosti. Tudi jaz pravim da sta dve zgodbi, a jaz druge ne vidim. Da me udari po glavi, ce recem kaj narobe, ce mislim kaj narobe, ce otroka ignoriram zaradi izsiljevanja, ce otroku govorim resnico. On se otroku zlaze zaradi cistega miru v hisi, jaz pa tega ne bi naredila nikoli, tudi ce se bo dru 3 ure. Glede vzgoje, cisto sfaljena vzgoja otrok, jaz furam po moje on po svoje, njega poslusajo, mene ne.... ko propadam vidim da otrokom ne pomagam, danes me celo jurto sprasujejo, zakaj me je tata tepu? In jim povem, zaradi tega ker msem mu vzela kljuce in da te kdo tepe ni normalno. no, zadosti mojega jamranja, lazje mi je na dusi, ker mi je tako tesko, ko se ne morem nobenemu izpovedati, pa bi se tako rada.
|
|
|
|