Seven*
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina O, Lara, veš to ni obdobje, ki pride in mine. To je karakter. Pri nas z našim ta malim otrokom skoraj nič ne izgleda tako, kot pri vas, vse reči potekajo več ali manj v miru od zjutraj do zvečer, če pa je kdaj bolj naporen, se ga pa vedno da na finto vršt. Pa ni pri nas drugače zato, ker bi bila jaz tako super mama, temveč zgolj in samo zato, ker je otrok tak karakter. Z bejbo sva pa seveda imeli od nekdaj take scene, kot jih opisuješ, samo da še mnogo hujše, z dodatkom cviljenja dan na dan na dan, teatralnih scen, kako je uboga in kaj vse se ji godi, pa potenciranjem vseh tegob, vse ji je bilo vedno zanič, od vstajanja, do iti spat, ker ji v trgovni nisem kaj kupila, ali kar tako, ker sonce preveč sije...... Od jutra do večera, dokler se nisem odločila za sledeči ukrep: IZVIRNO SPOROČILO: altati Zvečer umit, jest, obvezno lulat (da ne bi potem izsiljevala z lulanjem), obvezno pit (da odpravimo žejo), v kolikor bi mi prekinjala pravljico, bi jo takoj nehala brat in po večerni proceduri- LAHKO NOČ! In izhoda iz sobe ni več, pa če se dere, vpije, kriči, tuli....ni važno. Pri treh letih otrok že hudo dobro ve kje so meje. Samo postaviti mu jih je treba, verjemi! No, to seveda ni bilo vse. Čisto vsak dan take sorte otrok preizkuša tvoje in svoje meje. Še danes moram biti res dosledna povsod, pa še danes me kdaj okrog prinese. Nehaj se boriti z njo oz. jo prepričevati. Zahtevaj svoje in če je nesramna, ji nehaj brat pravljice ali peti pesmice. Tisto naj bo nagrada - kadar bo pridna. Povej ji tudi to. Dobre stvari si moramo načeloma prislužit. Žal si včasih prislužimo tudi posledice. Pri nas pomaga veliko crkljanja, pozornosti, pa to, da se umaknem in zahtevam svoje brez poslušanja njenih izpadov, kadar hoče cvilit ali me začne prepričevat kako je vse na tem svetu grozno, ker ni po njeno ali ker mora kaj narediti, kar ji ne paše. Skratka, nekateri otroci so narejeni tako, da so bolj ego. Vse bodo naredili, da bo za njih ok, zelo iznajdljivi bodo. Vendar se mi zdi, da je velika naloga nas staršev pripraviti jih na življenjske tegobe, da jih bodo lahko prenašali, da jim bodo kos. Ne samo na luštno, pripraviti jih je treba na obveznosti. In če se mora iti v vrtec, se mora iti, če se mora iti spat, se mora iti, in vse ostalo zraven. Se pa strinjam, vzgoja je presneto težaško delo. Ni za nepotrpežljive. Razen, razen če imaš zelo pridne otroke. Samo težko so vsi otroci v eni familiji pridni. Vsaj kakšen mora biti za vzorec vmes bolj samosvoj in iznajdljiv, pa za živčke kravžljat, saj veš....hepimadrsdej . Se čisto strinjam. V tolažbo. Doma imam dva takšna otroka. Na srečo je en že skoraj iz tega obdobja. Uf, se spomnim debat na RR, ko me je 99% ljudi hotelo prepričat, da nekaj ne delam prav. Iz totalne zlobe, ki je grizla mamo, tepla, ipičarila, se metala po tleh, metala zadeve, popolnoma nič ubogala, je zrastel en čisto normalen 3.5, ki ima sedaj le tu in tam kakšen izpad. Je pa zdaj Ema na vrsti. Ona je pa še hujša. 5x na dan se sleče do nagega, ne pomaga nič. Dostikrat jo kar zignoriram in občasno kakšno lužo po tleh pobrišem. Ponoči jo včasih najdem slečeno, zadnjič si je snela še plenico in polulala jogi. Drugače pa vztraja pri svojem za vsako ceno, trmari na kvadrat, ker se menda ne bo obula, ne bo jedla, ne bo sedela, ne bo se privezala v avtu. Manj se sekiraš boljše je. Poenostavi si zadeve in upaj, da zadeva čimprej mine. Hehe. Mi je ful smešno. Vedno bolj ugotavljam, da so vsi otroci isti, edino faze različno nastopijo. Še največji angelčki so imeli kritično obdobje.
_____________________________
Gospa sem.
|