picola1
|
Naša mala ne joka veliko. Ko pa že joka, jo ponavadi takoj, ko je možno, vzamem v roke. Se mi zdi brezveze, da bi se ful drla. Ni pa to, da bi takoj spustila vse iz rok in tekla k njej. Tudi na wc grem v miru in stuširat tudi. Ne letim izpod tuša, če vmes začne jokat, je pa res, da malo pohitim.
Ko pa joka, ji dam najprej dudo in se večinoma že tako pomiri. Jo malo še zraven pobožam, ji dam kakega lupčka in je ok. Če pa ne, potem jo pa dvignem in jo nosim al pa podojim al pa karkoli že pač je potrebno.
Če se zbudi in joka (pa vem, da še ni čas za vstat oz. sploh še ni trdno zaspala), jo pa ne dvigujem, ampak jo samo mirim v posteljici (oz. kjerkoli že je-čez dan ponavadi v vozičku al pa v moji postelji), ji dam dudo ipd. (razen, če je ne morem tako potolažit par minut).
Poskušam tudi, da mi ne zaspi na rokah, vsaj ne čist trdno, ker se mi zdi, da to ni ok. Tako kot je napisala Sandra 85, se otrok prestraši, ko se zbudi. Predstavljajte si, da ve zaspite v svoji postelji v objemu svojega moža, zbudite se pa v temni kleti, nikjer nikogar... In to vsakič...(jst ne bi hotla it več spat... )
Če te moti to uspavanje, si preberi knjigo Otroško spanje, brez joka v sanje-morda najdeš kakšen pameten nasvet. Jaz sem jih ful (in nisem edina).
Ne vem pa, kako bi bilo, če bi veliko jokala...Najbrž bi jo tudi več nosila po rokah. Na srečo ni jokave sorte in imam včasih občutek krivde, da jo imam celo premalo v naročju. Samo se mi res ne zdi potrebno, če je pa v vozičku al pa v ležalniku čist mirna (seveda se večinoma ukvarjam z njo, če je budna; včasih se pa tudi sama zamoti nekaj časa).
|
Natisni
prej ji pa to ne paše. pač.. kaka travma neki, sej so glasovi okol - včasih se zadere v pojstlici (prav opazimo razliko, da ni jok ampak "klic") in moramo prit in jo pobožat, mal pocrkljat po licu in ji dat dudo, če je nima. se mi zdi, da tko čekira a smo v bližini 
) 
ni šans, pa če jaz proč pridem zraven....bo že minilo...do šole nekrat najkasnej
