|
Anonimen -> sama (1.12.2007 20:14:14)
|
Sploh ne vem kako naj začnem. Pred dnevi sem po kar dolgem času srečala bivšega fanta, s katerim sva šla narazen zaradi mene, ker nisem bila zaljubljena vanj tako kot on vame, čeprav nisva bila dolgo skupaj. Raje sem vse končala kot pa nadaljevala nekaj kar nima prihodnosti. Konec je bil pravzaprav tak da se nisva več slišala in vidla brez kakršnih koli besed. Kakšne tri tedne po tistem ko sva se nazadnje slišala sva se srečala na neki zabavi, vendar nisva spregovorila niti besede. Ta čas ko nisem o njem nič slišala oz. ga nisem vidla mi je bilo čist vseeno, sem se videvala z drugimi ampak nič resnega. No in problem se je začel v torek, ko sem ga zopet videla. Dela v lokalu, kjer sem bila s prijateljicami na kavi. Zvečer so me nagovorile naj mu pišem in sem mu. Ampak nič posebnega, samo da bi lahko prišel pozdravit ter se poslovila. Na sporočilo ni odgovoril, kar mu ne zamerim in mi je po eni strani tudi prav, ker se zavedam, da če prvič ni funkcioniralo in so me motile njegove napake, predvsem njegova neodgovornost, me bi tudi zdaj. Ampak po drugi strani si pa ga vseeno želim nazaj, še enkrat poskusit. Na trenutke se počutim tako samo in imam občutek da bom vedno sama. Res je da sem še ful mlada in da mam še kar nekaj časa in mi je trenutno na prvem mestu fax, ampak si vseeno želim nekoga ob sebi. Včasih imam občutek da preveč kompliciram in ne bom nikoli našla to kar si želim in se bom na koncu raje sprijaznila z nekom kot pa ostala sama.
|
|
|
|