|
klaja -> RE: Januarčice 08-2.del (28.1.2008 22:04:13)
|
Julija je lepo sprejela sestrico, že v porodnišnici ji je dala lubčka na glavico, samo temu je potem sledila klofuta in že je bil jok. Je pa se ful pocartala pri meni. Ko sta z atijem prišla na obisk, se je stisnila k meni in me objela ter se naslonila čez mojo ramo in začela hlipat ter jokat. Tako da sma se potem obe jokali in to je trajalo kar nekaj minutk, tako da je še ati imel solzne oči, ko naju je gledal.
Moj porodna zgodba pa se je začela s tem, da sem šla na CTG (še sama sem se peljala) in so me zaradi nereaktivnega CTG-ja in preveč plodovnice kar poslali v porodno sobo. Tam sem morala malo počakat, da se je malo spraznilo in da je bila soba fraj (saj je bilo ta dan kar 15 porodov). Takrat sem poklicala mojega dragega, da je prišel, obenem pa je še vzel zraven dedija in Julijo, da sta spravla avto domov.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] No in potem so me priklopli na CTG, dobila sem umetne popadke (katerih prvi dve uri in pol nisem čutla). Zdravnik me je pregledal in sem bila odprta mogoče za 1 cm, nakar se je odločil, da mi ob predrl mehur. Že sam pregled me je bolel ko sto [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image], ko pa je z naprstnikom začel predirati mehur, pa sem skoraj tulila od bolečine. Potem so mi zviševali popadke in ko so se nekje ob 15. uri začeli, so bili že kar na 3 minute in to je potem trajalo do pol devetih zvečer, zadnje tri ure so bili nevzdržne, tako da sem mislila, da ne bom zdržala. Ker se pa nisem odpirala sem dobila še dve inekciji. Tako da sem se v zadnji uri odprla iz 2 cm do konca. Vmes sem se že pošteno drla na babico, da naj nekaj naredi, ker ne morem več. Potem pa sem samo naenkrat začutla, da glavica sili ven in sem omenla babici, ta pa mi ni verjela in ko je pogledala, je ugotovila, da se je res začelo. Potem ni bilo več tako boleče, ker sem vedela, da se bo kmalu končalo in po nekaj pritiskih je bila naša Hana že zunaj. Jaz pa sem si oddahnila in mojemu rekla, da ne grem nikoli več rodit. Zdaj po parih dneh pa sem si že premislila in mogoče čez dve do tri leta še nabavimo kaj.
Evo, to je na hitrco moja porodna zgodba, ki pa je ne privoščim nobeni, raje si vzgled jemljite po kateri drugi, ki je imela lažji porod. V glavnem je bilo vse na silo in vse zelo naporno.
|
|
|
|