|
dodi -> RE: Iščem, pa ne najdem... (6.2.2008 16:41:51)
|
Jaz popolnoma razumem Hermino.Zudi moja zgodba,bi se lahko končala drugače kot se je.
Pri mojih zadnjih dvojčicah sem imela močno povečano NS.Prva je imela od 3,8mm pa do 4,2 mm,druga 2,5mm.Stara sem bila 32 let in moja napoved je bila zelo slaba.Pripadala mi je Ac a se zanjo nismo odločili,kajti pripravljeni smo bili sprejeti tudi drugačnega otroka.Nosečnost je bila zelo naporna,saj nisem vedela kaj me čaka,psiha je bila na psu...za nameček sta mi obe ležali še narobe.Pri Cerar mi je predlagal kljub temu naraven porod,in le tega en dan pred rokom tudi izpeljali.Prva se je kljub zadnjični vstavi lepo porodila,druga pa se je spodvila in morali so mi jo obračati-šlo je zelo na tesno,kajti že so mi hoteli dati norkozo,jo je pri. zagrabil za nogice in jo izvlekel.Porod je bil zelo težak a nagrada je bila več kot odlična-rodili sta se dve zdravi,čudoviti deklici...končno se mi je oddahnilo...le napis v materinski da se ne strinjam z nadaljnimi perinatalnimi pregledi je ostal za spomin...mogoče ima zato Vida poseben prostor v mojem srcu,ker sem jo že skozi vso nosečnost spodbujala,ji govorila,da jo bomo imeli radi ne glede na vse tudi če bo otrok s posebnimi potrebami.
O tem v času nosečnosti nisem želela govoriti,ker sem vedela.da bi me ljudje obsojali,me imeli za neodgovorno...a jaz sem se tako odločila,kajti moje načelo je tako,da nimam pravice nikomur vzeti življenja.Nihče mi ne daje te pravice,kajti,kdo mi lahko garantira,da bodo vsi moji otroci zdravi kljub 46 kromosomi,kdo mi lahko zagotovi,da noben izmed mojih 10 otrok ne bo imel prometne in kaj če se udari v glavo,hrbtenico in bi bil prikovan na voziček..ali bi ga tudi dali usmrtiti...nimam pravice
Sama nikogar ne obsojam-vsak ve zase in voljo vsakega je treba spoštovati.
Hermina-tebi in mali pikici želim vse najboljše v življenju,si pogumna mamica,ki ima veliko in toplo srce in tega ne premorejo vsi.
|
|
|
|