|
RE: prekomerna teža, diabetes, ni menstruaci... 25.11.2007 12:24:20
|
|
|
|
polma
|
Ljuba stuhica! Imaš veliko nesrečo. Hormoni se res grdo poigravajo s tabo. Vsaj približno si lahko predstavljam tvojo stisko, ker sem po prvem porodu zbolela za hiperprolaktinemijo, zaradi katere nisem imela M, redila sem se, poraščena sicer nisem ratala-čeprav so tudi to znaki hiperprolaktinemije, pomislila sem na obisk zdravnika pa šele tako pozno, ko sem se že zelo težko premikala in sem mislila da imam raka- bila sem tako utrujena da sem komaj hodila. No, pravzaprev sem težko hodila zato, ker sem bila polna odvečne vode. Da pa verjetno ni rak-prvo kar mi je padlo na pamet , ker sem bila tako izčrpana, zadihana- sem upala, ker sem bila tako zrejena. No, postavli so mi diagnozo in zdravljenje je obrodilo svoje sadove po dobrih šestih letih! Zato ker sem bila trmasta in si nisem hotla priznat, da tale moja bolezen obstaja in da moram z zdravniki sodelovat. Nimam policističnih jajčnikov, nimam diabetesa. imam pa druge vrste avtoimuno bolezen, se pravi da ima obe huuude probleme s hormoni. Samo na drugačen naćin sa nama manifestirajo težave. Moj nasvet je, da se porihtaj!Šele ko sem si priznala da sem bolna, sem zanosila-res, po 6ih letih sprenevedanja. In ne boš verjela, zelo hitro sem zanosila, kot bi si telo oddahnilo, ker sem nehala delovati proti sebi. Kar se pa tiče sladkarij- te pa sploh razumem, ker sem nenormalen sladkosned! ampak sem prišla do spoznanja, da mi čokolada ne koristi. Mlečna čokolada nima absolutno nikakršnih dobrih vsebin za človeški organizem! Temna čokolada, ki ima visoko vsebnost kakava in je brez mleka, je zelo koristna za odraslega človeka. Mlečna pa v telesu pušča beli sladkor in mleko v prahu, pa maščobe, ki jih telo sploh ne zmore prebavit, tako škodljive snovi so to. Uf, tudi jaz pojem kak košček, nisem noben zdravi prehranjevalec. Pa tudi suha nisem, lepo zalita sem. ampak vem kako je, če prestopiš tisto magično mejo in postaneš debelušček. Iz te točke se je najtežje premaknit. Če boš ti to hotela, boš morala zbrat železno voljo! Veš, kako je to s preživetjem- če hočemo bit močni za svoje potomce, moramo najprej poskrbet zase! Jaz mislim, da se moraš najprej ti postavit na noge, da boš lahko sinčku v oporo. Sploh, če bi rada še enega otročička. Jaz te popolnoma razumem. Ampak, si pomislila na to, če sploh imaš dovolj moči za še eno nosečnost? Če si že enkrat toliko prestala, potem veš kako je bilo težko. Vzemi si čas, poišči pomoč pri hujšanju, počakaj da se tvoje telo okrepi! Tudi prekomerna teža je znak, da se telo matra. zato se res najprej postavi na noge. Kar se pa tiče sorodnikov- ne poslušaj jih. Mogoče ti ne znajo drugače povedat, da jih skrbi zate, kot da te kritizirajo. Verjemi, tudi to poznam. Imam take otročje nezrele ljudi okoli sebe, ampak sem se naveličala brat med vrsticami jin sama delat zaključke-kaj so mislili. BOLI ME ZANJE! sem sprejela, da jih je skrbelo zame(to sem morala sama izluščit iz njihovih žalitev), zdaj sem pa stopila krepko čez njihova pričakovanja. In, veš, da sem jim vsem zaprla usta! Noben več se ne vtika vame! Je pa res, da sem morala SAMA naredit korak naprej: 1.priznat si da sem bolana. 2.prepustit se zdravljenju 3. pozabit na novega otroka in mislit samo nase in na svojega že obstoječega otroka. In, shujšala, se polepšala, zanosila sem. IMEJ SE RADA, POZDRAVI SE!!! DRŽIM PESTI ZATE!!!
|
|
|