|
sonček5 -> Porodna zgodba (23.11.2007 19:24:30)
|
Pzdravljeni
Moja porodna zgodba
29.10 okrog 6 popoldne so se začele bolečine, nekakšno take kot pri menstruaciji. Trebuh je otrdel in je bolelo tam nekje 30-40 sekund ali več, pa je že spet popustilo, tako nekako na 10, 15ali pa 5 minut. Z mojim sva merila čas, ampak je bilo zelo neenakomerno, pa tudi malo čudno. Ni se mi zdelo da so popadki. Za vsak slučaj sem šla pod tuš in se oblekla. Nato pa okoli 20 ure zaboli kot sam vrag. Trebuh je bil trd kot kamen, malčka sem čisto malo čutila. Imela sem občutek da me bo razneslo. Odpravila sva se v P. V p me pregleda vaginalno(odprta 1cm) in pravi naj se kar oblečem v spalno stajco. Nato sledi ctg, ki pokaže otrokove utripe samo 60. Hitro pokliče dežurno zdravnico dr. Bokalovo. Ko pride me da na UZ in še ni minuto držala, že je klicala naj se urgentno pripravijo na cr, saj je mali v nevarnosti. Jaz sem skočila iz mize in z mojim in sestro smo leteli v porodni blok. nekdo je za mano klical če rabim voziček, ampak jaz sem kar sama letela (kljub pasjim bolečinam), pravzaprav se ne spomnim da bi me bolelo, saj mi je v glavi odzvanjal stavek"mali je v nevarnosti". Sama sem skočila na operacijsko mizo in porem se je dogajalo z svetlobno hitrostjo. Minuto po tistem ko sem skočila na mizo sem že spala. Nato mi je naslednji dan Bokalova povedala kaj se je dogajalo, saj je rekla da v vsej svoji karieri še ni hitreje naredila CR. Namreč od zareza do takrat ko je malčka potegnila ven je porabila 3 minute.
V tem času je bila že pripravljena ekipa pediatrov, ki so Aljaža oživljali, saj so ga ven potegnili bledega, ohlapnega in brez utipa. Oživeli so ga v 3 minutah, po 5 minutah pa stabilizirali in odpeljali na intenzivno nego na opazovanje. Po nekaj časa je imel možgabske krče, zato so ga začeli ohlajati in mu dajati zdravila proti krčem, vendar so se po 24 urah ponovili(sicer krajši) in so povečali dozo zdravil. Nato pa je bil vseskozi stabilen. Nihče mi ni znal povedat kaj bi bilo lahko okvarjeno, le čakali smo lahko da mine prvih 72 ur in držali pesti da se krči ne ponovijo. Nato je mali začel okrevati. Tri dni je bil v umetni komi in smo ga lahko samo gledali, nato pa je počasi prišel k sebi. V glavnem na kratko:
pred odhodom domov so ga peljali na magnetno resonanco, ki je pokazala da ni okvar in pregled nevrologa, ki je ugotovil malce slabši mišični tonus, ki pa se ga v razvojni ambulanti in s pravilnim handlingom da popraviti. Tako to je na kratko vse. Skratka še vedno bo pod nadzorom.
Kaj pa se je dogajalo z menoj pa veste in še vedno hodi za menoj. Hvala bogu in angelom da se je tako končalo, saj bi bilo lahko katastrofalno tako zame in otroka, saj sem imela redko odluščenje posteljice, ki je krvavela znotraj maternice, brez zunanjih znakov poroda. Če ne bi pravočasno prišla bi lahko jaz izkrvavela in mali bi se rodil mrtvorojen. Verjamem da je moj zlati ati bedel nad nama in naju čuval, saj sem zjutraj prižgala na njegovem grobu svečko angelčka (običajno takšnih sveč ne kupujem).
Tako to je to in upam da bo moja zgodba komu pomagala, da pravočasno pride. Poleg tega pa velja največja pohvala dr. Bokalovi in vsej operacijski ekipi za takšno urgentno ukrepanje. Hvala tudi pediatrinji dr. Andreji Pogorelc Erjavec in ekipi sester, ki so oživeli mojega sončka in zelo lepo skrbeli zanj. Hvala tudi osebju na oddelku A intenzivne nege, ki so mi zelo pomagali olajšati bolečino ob tem dogodku. In hvala tebi Nija, ki si mi nudila tolažbo in me vzpodbujala. Res sem vesela in srečna da se je tako končalo kot se je.
Sonček5
|
|
|
|