|
lara light -> RE: Jaz sem tolk vesela (6.12.2008 14:16:06)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Talibetun_tewhidi
IZVIRNO SPOROČILO: tajtam
Vesela sem, da je mali fantek prišel v družino, kjer bo imel veliko ljubezni in spoštovanja. Tega pri svoji biološki mami ne bi dobil nikoli, ker gre za precej neurejeno - razbito družino - brez pravih vrednot in je veliko bolje, da ga je mama dala v posvojitev.
nikjer ni otrok bolj vesel, kot pri svoji pravi mami. pa naj bo ta ki ga je posvojila nevem kako dobra, ampak prava biološka mama, z njo si vedno navezan. takšna je narava. razen če bi mu lagala da sta ona dva starša. ampak itak bo zvedu da nista, ko jima ne bo podoben itd... potem ko ljudje začnejo govort, da sta ona dva posvojila otroka, tako se razširi med otroke, ki kaj slišijo in v šoli jim povejo direkt v obraz. to je potem velik šok za otroka in posvojitelje. ampak se mi zdi fer da posvojitelja povesta da je posvojen. v veliko primerih se otrok odloči poiskat svoje biološke starše in se pozanimat zakaj so ga dali u posvojitev.
o kod to tebi? zakaj pa so sploh posvojitve? a niso namenjene iskanju boljše rešitve za otroka? Seveda biološka mati ostaja vedno mati, ki ga je rodila. Jasno je, da če bi ga lahko vzgajala in ljubila je za otroka to najboljše. A prevečkrat na tej zemlji ni tako.
Pri nas si dolžan otroku ob posvojitvi (začne se pri cca 2-3 letih starosti) povedat in ga seznanit s tem, da je posvojen. Že dolgo ni več tako kot v amer. filmih, ko izve od drugih, itd. Posvojitelji ga morajo podpirat pri iskanju svoje biološke družine družine v kolikor želi. Še več, poučiti ga morajo o kulturi kraja, kjer je bil rojen, če je ta drugačna od oklja v katerm živi, skratka, ne gre za noben tabu. Vse je odprto. Otrok ve vse. In s tem raste. O tem mora biti seznanjena okolica, učitelji, npr. župnik, seveda sorodstvo.
|
|
|
|