Joe
|
Seven, upam da bo tole vredno dobrega branja. Najprej, Jakob je kronično neprespan in bo že zaradi tega sprva težje zaspal. Zahtevne tehnike uspavanja, ki jih opravljaš vsak dan, mu te zaspanosti niso popravile. Mislim, da mu je čas, ki ga preživi s tabo, v veselje, in da zato hoče čim manj spati in čim ga več preživeti s tabo. Priznaj, gre za Jakobovo (otrokovo) ŽELJO, ne resno potrebo. Potrebuje VEČ spanja, kar dokazuje njegova zaspanost. Ker je še otrok in si TI pametnejša od njega, boš morala TI poskrbeti za njegov boljši spanec. Jakob si ob tvojem asistiranju do sedaj ni pomagal sam. Mislim, da je edino, kar bo Jakobu pomagalo do več dobrega spanja, to, da mu ne pustiš več, da te prižge kot TV vsakokrat, ko se mu zdi, da še ne bi spal. JAkob je izgubil občutek za dober spanec, za celotni ritem in potek, in ga ne bo spet osvojil brez SVOJEGA truda. Seven, ti mu moraš preprečiti, da bo še naprej delal narobe s tem, ko bo hotel ob vsaki iskri budnosti vstati. Vstati pa hoče, ker je VEDNO tako zabavno, saj je mama vedno v akciji. MORALA GA BOŠ PUSTITI V POSTELJICI DOKLER NE BO ZASPAL, PA ČE BO TRAJALO 3 CELE NOČI ZAPORED. Ko bo starejši, bo vse neprimerno težje tudi zanj (1 letni otrok je TEPEL svojo mamo, najino znanko). NE VERJEMI, DA JAKOB SAM NAJBOLJE VE, KAJ JE ZANJ DOBRO. STAR JE 6m. Izbiraj med naslednjima načinoma privajanja na spanec: a) si v isti sobi z Jakobom, b) si v drugem prostoru. Boljše je prvo, a samo, če se boš znala zadrževati. Ker je star 6 m in najbrž tudi sicer živahnejši od najinega Vasje, ne bo šlo v treh dneh in ne brez joka. Pričakujem, da se bo Jakob večkrat do kraja zdrl. Morda bo celo bruhal. Pobriši ga, po potrebi zelo na hitro preobleči, preveri da lahko diha normalno in ga pusti v posteljici. Pri tem ga ponoči pazljivo opazuj, vendar NIKOLI ne popusti (ne zdaj, ne čez dva tedna). Najprej čakaj vse dokler ne odkriješ razlike med zavestnim (hotenim) jokom in nehotenim - včasih je lahko tudi nebrzdani jok čisto hotenega vzroka in prenehanja. Pri tem ugotavljanju raje spusti mimo dva ciklusa, da se ne boš prenaglila v diagnozi (sploh ker si mama! - moja Jana se je zvijala zraven). Ko odkriješ pravi, iskren jok ali stok, vstani, vtakni dudo, ga samo malo pobožaj (štrih, štrih in konec), podrži roko nad trebuščkom za 5s, in se vleži nazaj. Ponavljaj vztrajno in dosledno, a ne na vsako tožečo kitico - celo podaljšuj svoj čas neukrepanja. Jakob namreč hoče akcijo in čeprav opisano ni isto kot nošenje po rokah, je boljše kot nič. Otroku bo ZELO HITRO jasno, kaj se dogaja, in pričakuj ODPOR. Vztrajaj. Zabavala se bosta podnevi. Ponoči ob tem stiskaj svojega dragega ali pa kakšno večjo plišasto žival. Takole zaenkrat, ker se že izgubljam. Vsekakor poskusi koga dobiti na pomoč, ker boš morala funkcionirati podnevi in ponoči (kar bolj ali manj počneš že sedaj). Aha, Jakob naj med privajalnim obdobjem NE SPI PODNEVI, vsaj ne več kot poldrugo ali drugo uro. Seven, če dvomiš, povej. Se bomo pomenili dalje. A slej kot prej boš morala v dobro VSEH storiti nekaj podobnega, in prej ko bo, boljše bo. Ne pusti, da otroci vodijo napačen ritem stvari. Kar bodo še večkrat želeli, ker pač ne ločijo med željo in dobrim. Pomisli na police s čokoladami: vseh ne bo mogel nikoli pojesti. Dobiti mora občutek za pravo mero, kar pa je tvoja naloga, ker si njegov starš. Najbrž mu ne boš kupila 200 kg najrazličnejših čokolad vsak teden, a ne? Držim pesti in čakam odgovore!
|