Anonimen -> RE: Problem zajedalcev družbe! (22.11.2007 9:40:14)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Colt IZVIRNO SPOROČILO: pety78 Imaš pa res čuden krog znancev, kajti jaz ne poznam nobenega podobnega. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image] Mogoče pa imaš samo na očeh plašnice, ki te usmerjajo v pogled idealne, pridne, marljive in harmonične družbe? Ok, pol bi se jih mal izposodil od tebe, če dovoliš...samo se vseeno bojim da sem malce preveč realista. Vas pa občudujem, takole sanjati pro belem dnevu mora bit lepo, ni kaj... G Colt veš saj je res možno da jih ne poznajo. Jaz sem do kkšnga leta nazaj se tudi družla z ljudmi, ki jim je bilo logično da je treba delat če hočeš jest. Pa so vmes tudi družine, ko sta oba delavca, res ne živijo potratno ampak imajo osnovne stvari poštimane, pa nekateri za to delajo tud 16 ur dnevno...pridni v glavnem. Sem jih vedno občudovala. Nimam osebno niti enega prijatelja, ki ne dela(tako al drugače), niti enega ki ne skrbi sam zase in za svojo družino in prihodnost. Zadnje čase pa spoznavam totalno drugačne ljudi. Ki jih prej nisem imela sploh zamar. In ko jih poslušam mi gredo kar kocine pokonc. So pa znanci in ne prijatelji. Prijatelji so še vedno isti kot prej....tisti, ki imajo enaka načela kot jaz, podoben pogled na svet. Pa je marsikater od mojih prijateljev že padel, izgubil službo, bil na socialni, se pobral, našel službo, .... vse se uredi s časom, samo potrudit se je treba, pa ne se sam sebi smilit. Tako kot se vsem nam lahko zgodi da ostanemo na cesti, samo nekateri se sčasoma poberejo, nekateri pa raj jamrajo. In teh drugih jaz ne gledam ravno rada. Osebno sem ponosna na vsa dela ki sem jih do sedaj delala. Pa jih večina še dotaknt ni hotela. Kelnarla, delala v fabrk, pakirala sendviče, rezala pršut 8 ur dnevno....ni da ni....pa mi ni nič manjkalo. Plače so bile boge, ampak dovolj da sem preživela in si plačevala šolo. Pa vem, da če kdaj izgubim službo, bom šla spet za šank al pa v fabrko če druzga ne bom dobila. S faksom, po možnosti že z podiplomcem narejenim. Ker ni boljšega občutka, kot da veš da se nase vedno lahko zaneseš, da si zmožen narest marsikaj da preživiš. Včasih me moj ponos in trma tepe, ma v tem primeru me pa rine naprej.
|
|
|
|