|
Anonimen -> Sem res pomagala? (21.12.2004 11:46:30)
|
V nedeljo zvečer sem dobila sms, ki se je glasil takole:
"Prosiva vaju, pomagajta nam. Deklici sta lačni in zebe nas. Ne veva, kaj naj narediva. Ne prosiva za naju, pomagajta najinima punčkama. Prosim!!!"
Mi je roka kar otrpnila. :( Še en sms naših znancev iz okolice Domžal. Zadnje leto je bilo teh smsov kar nekaj. Stanje je brezupno, pa vendarle rešljivo, če le imaš voljo in moč-ki pa jo moraš iz nečesa pozitivnega črpat. Tam pa žal ni nič pozitivnega.:( Samo dva sončka, dve majhni deklici, katerima sva z možem tudi krstna botra. Stari sta leto in pol ter 5 mesecev. Ti dve :duda: :duda: sta vse, kar sveti v njunem življenju. On ne najde dela. Sem pa tja opravi kakšno priložnostno. Za kakšen teden. Pa ga zopet brcnejo... Ona je sedaj na porodniški, mlada, 20 letna mamica, ki je komajda končala šolo in še ni šla v službo-je prej zanosila. Živijo v hiši njegovih staršev. Njegov oče je pokojen, on odplačuje očetov kredit za hišo - pojma nimam, kje dobi denar. Njegova mama ima multiplosklerozo, je nepokretna, potrebuje 24 urno nego. V hiši so samo trije prostori - spalnica, kjer vsi 4 spijo, nekakšna dnevna soba, kjer se zadržujejo čez dan in kuhinja, v kateri leži nepokretna mama in tukaj zaudarja...uh...saj veste....starejši človek v plenicah..., pa če je še tko redno čiščeno...
V sobi, kjer so čez dan kurijo s kaloriferjem. Zvečer ga premaknejo v spalnico. Nimajo drv, nimajo olja..ni s čim kupit. :(
Včeraj sem se odpravila v trgovino. Nabavila hrane za 20.000, se usedla v avto in orob odpeljala. Jokala, sta, tako sta bila srečna. Pa čeprav bo ta sreča trajala samo 14 dni. Hrana bo pošla in stanje bo zopet isto.
Z njim sem se usedla in "udarila" en orng pogovor. Danes gre na en razgovor za službo...če bo kaj. Mora it pa peš, ker ni avtomobila. Njegovo psihično stanje je na dnu, mlada mamica je tudi čisto uničena. Bojim se, da si bo kateri od njiju kaj naredil, ker je sedaj ta pritisk res hud. Deklici sta pa tako luštni. Tako veseli in tako prijazni. Starejša se je stiskala k meni in se mi smehljala. Kot cukrčka sta...
Ko je mamica mlajši delala mleko, sem ugotovila, da ji dela zlo razredčenega (na 180ml 4 žličke). Kako me je to zabolelo. :((Usedla sem se v avto in se odpeljala do najbližjega DM-a in kupila tri škatle BEBE mleka.
Si lahko predstavljate tisto solzo sreče v maminih očeh. Ko ve, da bo njena pikica nekaj časa lahko pila dovolj nasitno mleko?
Ko sem odhajala, se bila po eni starni zadovoljna, vesela, srečna, da sem pomagala, da sem naredila nekaj dobrega z ljudi v stiski.
Po drugi strani pa... to ni rešitev. Tolikokrat smo že "posodili" denar. Vem, da ne bosta mogla vrniti, pa nič zato. Za tistih nekaj tisočakov nas ne bo konec.
Vseeno pa...tudi midva imava stroške, odplačujeva kredit. Želiva zidati hišo... Tudi midva se morava odpovedovati...
In smsi vedno znova prihajajo...
|
|
|
|