|
roberta -> RE: ne vem več kaj (21.11.2007 11:03:11)
|
tut nasa punca je pri malo vec kot 2 letih začela zganjat take in podobne cirkuse. za vse kar se ji reče, vpraša, spodubuja je odgovor: NE. In to skos... pa začela se je metat po tleh, čim ni kaj po njeno, ob tem seveda joka, kot, da ji delamo neko strašno krivico in potem, ji rečemo, da pač z jokom ne bo nič dosegla in se še bolj začne dret... da ne omenjamo jutranjih ceremonij, ko je kar naenkrat postal problem oblačenje: da se ne bo oblekla, ker hoče biti nahec, pa da ne bo teh hlač oblekla, ampak samo ene specifične, ki pa so žal umazane od prejšnjega dne (enako je z majčko) in ji potem poveva zakaj tistih hlač ne more dobiti in se začne po tleh metat pa jokat... ko jo končno oblečemo (včasih tudi enostavno tako, da jo primem in oblečem, pa če hoče ali ne - ker je že vsa mrzla in nočem, da se prehladi), pa je treba iti zobke umivat je spet cel halo. da ne, da noče. in potem pogajanja, ali bo sama ali jaz, in kako bo zobozdravnica vesela, ko bo imela lepe zobke...
uh... sem včasih že tut jaz na tem, da bi kar prekipela. ker je res od časa do časa prav neznosno to nenehno ugovarjanje. tako, da če se mi ne da več, ali pa enostavno nisem v volji, jo odločno primem in opravim, kar je za opravit. pa saj ne vem, če je to prav ali ne, samo se mi zdi bolje to, kot pa da bi enkrat eksplodirala in jo udarila.
je pa mož bolj nežne narave in on pa res vedno lepo, umirjeno, potrpežljivo in na zanimive načine vse naredi z njo. mu kar malo zavidam ta občutek za otroke.
hja, tko pač je.
roberta
|
|
|
|