|
PIAF -> Kako ga drugače navaditi? (20.12.2004 11:22:05)
|
Pozdravljene!
Jaz sem že čisto obupana. Imam 3,5 mes. starega sinka, ki že od rojstva veliko joka zaradi krčev. Zato v dopoldanskem času nič pametnega ne naredim. Ne me napačno razumeti - vem, da sem v porodniški zato, da sem s sinkom, ampak treba je tudi kaj malega postoriti po stanovanju. In tega enostavno poleg njega ne morem. Morda smo ga res malo preveč razcartali, nikoli ga nismo pustili jokat. Čez dan dopoldan ne zaspi in spi drugače, kot na mojih rokah. Ko zaspi, ga odložim v njegovo posteljico v spalnici in se takoj zbudi in joče. Ga poskusim malo po ritki trepljat, da bi nazaj zaspal in ni variante! Ga vzamem ven, takoj zaspi na rokah...Včasih ga poskušam dati v ležalnik, da je z mano v dnevni ali kuhinji in je zgodba enaka. Če mi ga uspe brez joka odložiti, to traja do naslednjega majhnega šuma, ki ga takoj prebudi (vedno smo bili glasni, ko je spal in tudi cel dan je prižgan radio, tako da je (bil) navajen hrupa). Zdaj v tem trenutku mi spi na levi rami, z roko ga podpiram, pišem pa z eno roko.
Če verjamete ali ne, moj dopoldan zgleda tako, da ga previjam in hranim na vsake 3 ure, vmes je v ležalniku in mu moram kazati ropotuljice ter zraven govoriti. Kakor odmaknem pete meter vstran, že joče. Vedno moram biti z njim. Povem vam, da je zelo utrujajoče. Še na WC ne morem na v.p., zato sem še bolj nervozna. Ko grem na m.p., pa pač joče tiste pol minute.
Kako si želim, da bi zaspal vsaj za pol urce v svoji posteljici, da bi lahko pospravila, skuhala (kuham, ko pride mož iz službe) in kaj malega postorila po stanovanju. Vse mora počakati do popoldneva. Lahko le sedim za računalnikom in surfam, ko mi spi na rami, raje bi pa počela kaj drugega. Pa ne mislit, da spi na moji rami zelo dolgo - ah, kje pa. Največ pol urce, ostalo ga pa moram nosit na rokah, da je mir.
Vedno si še rečem, da bom pa zvečwer ko zaspi, postorila kaj po stanovanju, uredila svoje osebne stvari, pa sem tako zmantrana, da že ob devetih spim. Pa še mož tako hitro zaspi in potem ne morem klomoterit po stanovanju. Ponoči pa se tudi mali zbuja zaradi krčev.
Niti knjigice To sem jaz mu ne morem uredit dopoldan, ko bi lahko, pa slike uredila na računalniku. Danes sem kartice pisala z njim v naročju. Groza.
Ali se res moram sprijaznit, da sem pač mama, ki mora biti z otrokom dopoldan dokler mož ne pride iz službe? Kako pa je pri vas - kaj še počnete zraven otroka dopoldan? Morda mi bo lažje, ko bom videla, da nisem edina.
|
|
|
|