bobek05
|
IZVIRNO SPOROČILO: Sibil RR Dory-to ni psihologinja v stilu gre na zdravljenje-ga samo malo pregleda, oceni kako in kaj in tebi in vzgojiteljici svetuje.To ni nič pretresljivega in je itak neizbežno, če se bo tako obnašanje nadaljevalo (psihologinjo namreč pokliče vzgojiteljica za posvet itd.). LP, Sibil RR Mislim, da je imela Sibil v mislih svetovalno delavko - to je moje delo. Ko se pojavijo težave v oddelku, vzgojiteljica stopi do mene, mi razloži za kaj gre, skupaj povabimo v vrtec starše in potem iščemo skupne rešitve Saj nihče ni rekel, da se bo kaj spremenilo čez noč, ampak ne boš verjela (pa prosim, ne jemlje tega kot kritiko), spremembe so ogromne, ko se postavijo pravila, rutina, ko se otrok počuti varnega (ampak v smislu rutine)... Otroci nimajo radi sprememb. Navajeni so, da življenje teče po nekih ustaljenih tirih in vrtec je VELIKA sprememba za marsikaterega otroka. Tudi to se pogosto dogaja, da otroci na začetku uvajanja nimajo problemov v vrtcu - z njegove stališča je vse novo (nove igrače, novi prijatelji, nove igre...), sčasoma pa novo ni več tako novo in ko ta čar zbledi ostane otrok zmeden, želi si domov, v okolje, kjer mu je najlepše - pri starših. Zato pri nekaterih otrocih pride do "zapoznelih težav" pri uvajanju. Sama priznavaš, da mu doma veliko popuščaš - že to je ogromno, da to priznaš. Naslednji korak je, da nekaj glede tega ukreneš. Vse kar si počela do sedaj, očitno ne funkcionira, ali pa si premalo vztrajna in dosledna. V vrtcu ni popuščanja - pravila so pravila in veljajo za vse enako. Tukaj lahko tiči tudi razlog za njegovo obnašanje. Mami sicer ima pravila, ampak ugotovil je, da jih lahko upogiba kadarkoli je možno in to sebi v korist. V vrtcu tega ni. Npr. ko je čas za malico, je čas za malico in vsi morajo sedeti za mizo. Igrače v oddelku, so namenjene vsem otrokom, ne le posameznikom in tudi s tem se morajo sprijazniti novinčki. Kar je pa še največji šok zanje - niso več v središču pozornosti. Vzgojiteljico morajo "deliti" z ostalimi otroci in to zna biti velik problem za nekatere otroke, še posebej če so bili doma deležni veliko pozornosti (pa da si ne boš mislila, da mi nismo imeli s tem tudi problemov - je edini vnuk in vsa pozornost je namenjena samo njemu)... Torej, tvoj otrok ni "katastrofa" - njegovo vedenje je katastrofalno. In vedenje je posledica vzgoje. Niti pod razno nisi slaba mama, me pa izredno veseli, da se svojih napak zavedaš. Naslednji korak je, da začneš zavestno delati na tem da si pri vzgoji bolj dosledna in vztrajna - npr. praviš, da se je sposoben tulit tudi 1 uro - NAJ SE TULI 1 uro! Ker če boš prvič popustila po 15 minutah, naslednjič po 30 minutah... boš svojega otroka učila, da bo dosegel svoje, le malo bolj vztrajen mora biti - to je čudovita popotnica za življenje (ta moto), le na napačnem mestu. Razumeš kaj hočem povedati?? Žal, moram končati, ampak če želiš, me lahko še kontaktiraš na ZS. Jaz v vsakem primeru priporočam, da vsi združite moči (ti, vzgojiteljica, svet. delavka,pom. vzg.) in skupaj najdete najboljše rešitve, ki bodo najbolje ustrezale tvojemu otroku. Pa vso srečo ti želim.
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|