|
Anonimen -> RE: Kakšne plače imate? (18.11.2007 9:45:40)
|
No, dobro, nisem ravno terenska, ker zadnjih 5 let prav lepo sedim na toplem v pisarni in načeloma ne delam nič, ampak dokler me za ta nič tudi plačajo, vidim, da moram biti tiho, ker nekatere za manj denarja dejansko delajo, pa še visoko izobrazbo imajo, o čemer pri meni ni govora. Je pa res, da delam pri zasebniku (večinoma je bilo tako) in da v 14-ih letih, odkar delam, še nisem imela omembe vrednih težav z iskanjem službe oz. dela (bom raje tako rekla). Mojim delodajalcem ni bilo pomembno, kakšno izobrazbo imam, ampak to, da sem pripravljena delati in da znam (oz. da se pustim naučiti) delati, meni pa ni bilo pomembno, na kakšen način sem zaposlena (penzije tako ali tako ne bom dočakala, saj se starostna meja kar naprej viša, pa še ukiniti nameravajo vse skupaj, tako, da boš dejansko imel samo tisto, kar si našparal) in mi je bilo pomembno samo to, da 15-ega dobim kuverto z gotovino. In ker sem še vedno prepričana (vsaj v Ljubljani imam jaz take izkušnje), da se vedno najde delo za tistega, ki je pripravljen delati, mi ni bil nikoli problem kakšnemu problematičnemu delodajalcu reči "adijo" in iti drugam. Imela sem službo (pred tremi leti), kjer sem bila zaposlena za nedoločen čas in sem imela plače cca. sedajšnjih 1000€, ampak delodajalec ni bil človek in sem odkorakala sem, kjer sem zdaj. No, tudi ta šef ni človek (o čemer sem pred kratkim pisala), ampak plača je pa točna in redna in kolektiv je super, tako, da je to vse, zaradi česar vztrajam. Ko mi bo pa še to zraslo čez glavo, bom šla pa drugam. Pač prosto po Prešernu (za moje pojme). Razumem pa ljudi, ki so stari nad 40 let, nimajo npr. primerne izobrazbe, manjka jim še kakšno leto do penzije, pa še živijo v kakšni taki regiji, kjer si ravno ne moreš izmišljevati kakor jaz v Ljubljani - ja, njih pa razumem, da raje trpijo v službi, kakor da bi bili brez nje. Od nečesa pač moraš živeti in od socialne podpore same definitivno ne moreš, vsaj ne, če imaš od prej kredit, pa avto na leasing (vse to od takrat, ko si službo še imel) in po možnosti dva šoloobvezna otroka in brezposlenega partnerja. To pa ne gre, pa čeprav z najvišjimi otroškimi dodatki. Verjemi, sem dala tudi to čez in mi nekako ni do tega, da bi se ponovilo.
|
|
|
|