|
Anonimen -> RE: Kaj bi naredili... (9.11.2007 12:08:40)
|
Tašči vedno povem kar mislim ali kar ji gre,lepo in grdo ampak vedno na lep način, tko da ji moraš povedati...ne se kregat, ker ne boš nič dosegla, na lep in kulturen način ji poveš da je "mal glupa", bodi boljša od nje....
sovražim pa ženske, ki čez taščo skoz nekaj tolčejo, ko so pa z njo so pa vse priliznjene in prijazne, ko grejo pa od nje pa po njej udrihajo, se pravi so one tiste in ne tašča...tud moja tašča ni niti približno idelano, a katera je? Tud moja mama bo tašča in moja mama je mama in je najboljša na svetu, ampak spet bo bratovi punci/ženi tašča ki verjetno ne bo naj naj...ampak tko pač je...če si ženska na mestu in imaš sama pri sebi razčiščene pojme, potem boš tašči povedala svoje in se bosta dobro razumeli, če pa boš tiho in po njej samo tolkla, potem je to vsekakor samo tvoj problem.
Tudi naprimer ko je tašča začela nekaj govort čez njenga lastnega sina/mojega moža, sem ji hitr zaprla usta in je še priznala da imam prav in utihnila...jaz vedno pravim, kolkr ji dovoliš, tolk pa bo šla daleč...res je, da nekaterih tašč vključno z mojo ne moreš utišati do konca, ker takšne pač so, jo pa s časom "zdresiraš" do katere meje gre lahko in mi se sedaj imamo dobro...je pa res, da ima pri tem veliko vlogo moj mož, ki vedno, amopak res vedno stoji za mano in ne za svojo mamo, to je pravilo. Je velliko moških ki se mamici ne upa povedati nič in tu je napaka...jaz hvala bogu nimam s tem težav.
Mal sem se razgovorila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
|
|
|
|