lysa
|
Jaz bi tudi poslušala nasvete fizioterapevtke. Mogoče me boste katere hudo napadle, ampak mislim, da krivda za malčkovo početje, leži na mamici. Mene je fizioterapevtka opozorila, kako otroka pripraviti do pravilnega kobacanja in vstajanja. Priporočila mi je tudi zgoščenko, kjer je to lepo prikazano. Nekateri dojenčki se sami naučijo pravilno gibati, drugim pa je treba pomagati. Ko sem jaz videla, da mi zvija stopalo, sem mu ga takoj začela popravljati in mu kupila primerno obutev. Tudi, ko je zvijal rokici, sem mu jih popravljala. Nisem pa popravljala, ko je delal ponavljajoče gibe (npr. ležal na trebuhu in migal z zadnjimi nogami), čeprav me je fizioterapevtka na to opozorila, in še danes to počne in ga ne morem odvaditi oziroma se začne dreti, če mu nogici blokiram. Mamice smo včasih malce preveč občutljive in včasih mogoče tudi težko sprejmemo kritiko, ki pade na naše ravnanje z malčkom. Potem pa krivimo fizioterapevte in pediatre. Mene je sestra v razvojni vprašala: "Kdo je tukaj odrasel? Vi ali otrok?" Včasih treba narediti tudi nekaj, za kar razumsko vemo, da je najbolje za otroka, čeprav bo on temu močno protestiral, nas pa bo čustveno zadeva zelo bremenila. Moj je imel hipertenzijo od rojstva po moji zaslugi, ker nisem pravilno z njim ravnala. Poslali so me v razvojno, mi pokazali pravi način, pa se je medtem drl na vse pretege. Kolikokrat sem ga doma želela pocrkljati v naročju na "stari" način, da se ne bi jokal, pa sem vedela, da moram vztrajati, kljub njegovemu dretju. Mamice se moramo zavedati, da je treba delovati v dobro naših malih sončkov. Lahko, da naše napačno početje ne bo imelo posledic, ko bodo sončki zrasli, lahko pa bodo imeli težave še krepko v otroška leta. In otroka se ne muči, ampak se mu le kaže pravilni način, saj bo na ta način lažje njemu.
|