muki1
|
Evo, nisem brala vseh odgovorov, sem se pa kar našla v tvojem pisanju. Predvsem v tem, da si znervirana, utrujena, vzkipljiva. Ne bom rekla, da še v življenju nisem udarila starejše, ker bi se potem zlagala  . Sem jo že tu in tam klofnila po riti, ampak nikoli je nisem pretepla zares.
Nisi v lahki situaciji. Te razumem, da si na koncu z živci, ker pri nas je večkrat dokaj podobna situacija. Na srečo nisem noseča, imam pa enoletnico in triinpolletnico, ki zna biti pravi hudiček.
Starejša je bila do prihoda mlajše alfa in omega cele družine, potem pa kar naenkrat panika. Sva jo z možem pripravila in sestrico je lepo sprejela, problem je nastal, ko je sestrica postala mobilna, da je začela lazit po stanovanju in ji jemat igrače. Takrat so se začeli tudi maščevalni ukrepi, udarci, porivanje in meni so večkrat živci popuščali, ko sem ji v enem dnevu že petnajstič razlagala, da se to ne sme in zakaj ne. Ampak je res stvar v pozornosti. Čeprav s težkim srcem, sem mlajšo večkrat pustila doma in sva si z starejšo naredili svoj dan. Sva se že nekaj dni vnaprej dogovarjali, načrtovali, prav poimenovali sva ga v  Nežinskomamovski dan ( hčerka je Neža  ). Hčerka v teh trenutkih zelo uživa, takrat greva na sok, kaj malega ji kupim, v avtu prepevava na ves glas ko se peljeva v trgovino, veliko časa posvečava oblačenju, si lahko mala obleče kar si želi..... skratka cel halo narediva s tem dnevom. Pa ko se dogovarjava kam bova šli je že nestrpna nekaj dni prej, tak da res ima en poseben občutek.
Kakšen dan ga ne daj v vrtec, naj gre samo mali, pa tudi vidva izvedita nekaj podobnega, če ne moreta v popoldanskem času.
Jaz se večkrat tudi pohecam, če se igrava sami, ali če greva na sprehod, da greva zdaj počasi domov, k malemu vražičku, ki naju že nestrpno pričakuje. Takrat tudi sama pravi, da greva, da ne bo žalostna sama brez naju. Treba dati starejšemu res en občutek pomembnosti, tudi pri kuhanju mi pomaga, imenujem jo moja kuharska pomočnica, prav trudim se, da imava ene stvari samo midve.
Pa kljub vsemu je noro naporna, zato ti res svetujem potrpežljivost, potrpežljivost in še enkrat potrpežljivost. Upam, da si še v začetku tretje nosečnosti, da je še čas, da se malo umirite vsi skupaj pred prihodom tretjega otroka.
Pa kakšen Persen si nabavi, vprašaj če lahko med nosečnostjo to vzameš, pa zeliščne čajčke za pomirjanje, saj večna znerviranost tudi za plodek ni dobra, da ne bo še kakšnih komplikacij.
Morda greste na kakšen vikend paket tudi k babici, tašči, da se malo bolj aktivno ukvarjajo z njim, da se ti malo odpočiješ, da dobi spet občutek zaželjenosti, da postane bolj samozavesten....joj, kar jokala bi, zate, za malega...... vem da ti je hudo, ampak MORAŠ se potruditi za malega, zase..... naj bo to zadnji udarec, ki ga je dobil od tebe, od zdaj naprej naj bo samo še vse lepo in polno ljubezni in razumevanja.
Vse lepo želim tvoji družini, pa res upam, da boste kos situaciji, vse je v tvojih rokah.
< Sporočilo je popravil muki1 -- 8.11.2007 10:35:19 >
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. Pa mi ne rata. Je pa mož bolj lažeren in se mu ne da kaj dosti. Jaz bi ga imela pa tako rada. Se mi že meša!!!!!
