cmokec
|
Moja mami pazi sedaj na mojo drugo hčerko, drugo leto dobi v varstvo mojo nečakinjo. Nekako nam je bilo vsem logično, da bo čuvala otroke do cca.3 let, ko gremo v vrtec. Celo užlili bi jo, če ji nebi prepustili otrok. Za varstvo ji ne plačujemo. Velikokrat nakupim hrano (sok, skutke, žemljice, ..., pa za kosilo, ...), seveda ne samo za malo, ampak tudi za dedija in babi. Pomagamo jima, kar pač potrebujeta, ampak pomagala bi v vsakem primeru in delo doma ni pogojeno z njenim varovanjem otrok. Je pa tako, da je moja mami pač mama, ki bo sebe vedno dala na zadnje mesto. Vsem bo probala prej ugodit, zato si je ne predstavljam, da bi gledala zaspane obrazke in smrkave noske, objokane učke napoti v vrtec. Majhen otrok se ji enostavno preveč smili. Zato sem ji od srca hvaležna, da se je sama tako odločila. Je pa drugače sila egoistično in nesramno od starih staršev pričakovat in zahtevat, da čuvajo otroke. Mnogo jih je, ki delajo načrte, kaj vse bodo počeli, ko bodo v pokoju. Mogoče potovali, se udeleževali šole za tretje obdobje, mogoče planinarili, šli s prijatelji na kavo v kavarno, pa na bazen, štrikali, se posvečali vrtu, rožam, si vzeli čas za psa, mačko. Upokojenec lahko počne 100 stvari, ki jih v času, ko je bil mlajši zaradi časovne stiste ni mogel. In sedaj pride otrok in jim brez vprašanj pomoli svojega otroka, se jim malo zasmili, malo pojmra in zmaga. In spet delajo za nekoga drugega in spet nimajo časa samo zase. Vse zato, ker otroku ne upajo reči NE, pa imajo vso pravico. Zato ne bodi užaljena, če te je prosila za plačilo. Zahvali se ji, da čuva tvoje otroke in ji plačaj. Ona potrebujete tebe, da ji pomagaš, ti pa njo. V čem je problem?
_____________________________
Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).
|