|
fionaP -> RE: mama pije (4.11.2007 17:33:54)
|
Govorim iz osebnih izkušenj, ki sem jih doživel s svojo mamo. Dogajalo se je tako kot pri tebi in se seveda s časoma stopnjevalo. Takrat sem bil star 20 let in sem zaradi maminega pitja dobesedno čez 5 let odšel od doma. Nisem mogel več gledati njene motne oči in njen govor. Moj oče ji je skušal pomagati vendar pa nikakor ni šlo. Vendar on ni odšel od doma, ker jo je imel in jo ima še vedno rad. Skupaj smo se pogovorili vendar če človek ne prizna, da ima težave s pijačo ne prideš nikamor. Doma smo skrbno pazili, da ni bilo alkohola ampak ga je skrivala no podtrehi, na vartu... Ugotavljali smo tudi vzroke in kar nekajkrat smo bili pri zdravniku vendar sama ni priznala bolezen, ki si je reče alkoholizem. Pitje je bolezen in jo je potrebno zdraviti! Prišli smo tako daleč, da sem jo nekega popoldneva, ko je oče moral na pot, našel mamo na tleh. Pomisli sem na najhujše ampak na srečo ugotovil, da je tokrat prišla do svoje najnižje točke. Poti nazaj ni bilo več. Oče je njen alkoholizem in njeno "odvajanje" trpel že dolga leta. Postavili smo ultimat: zdavljenje v ustanovi za odvisnike z polno našo pomočjo ali pa popolna osamitev in naj gre kamor hoče. Mogoče me bo kdo sedaj obsojal toda stvar je zalegla in danes lahko rečem, da imam najboljšo mamo na svetu, ki pazi moje otroke. Priznala je bolezen in že 10 let ni poskusila alkohola. Jasno sem ji takrat povedal, da mojih otrok ne bo videla nikole več, če jo samo enkrat vidim pijano ali vsaj malo pijano.
Zdravljenje je trajalo 6 mesecev in smo bili v tem procesu vsa družina prisotna in smo ji pomagali. Moram priznati, da ni bilo enostavno. Vendar se je splačalo.
Če danes gledam nazaj mi je žal, da smo trpeli 10 let pitja ampak očitno mora človek priti do meje, ko poti nazaj ni več. Na aloholizem gledam kot bolezen, ki jo človek brez pomoči družine ne more premagati sam. Zaradi vsega tega nikoli v naši družini ne bo več alkohola, ker še enkar ne bi mogel skozi vse gorje.
Tvoja mama je bolana in jo je potrebno zdraviti. Mogoče se sedaj pred otroki še premaguje toda koliko časa še? Se želiš vrniti po otroke in ugotoviti, da otroka jokata mama pa je nekje na tleh?
V vseh teh letih sem dobil obutek, da že na daleč vidim alkoholika. Prepoznam ga po drži, hoji, očeh, licih. Najhujše pa je vonj, ki je prisoten tudi v jutranjih urah. Alkoholik namreč izloča precej izrazit vonj tudi skozi kožo.
Za konec bi rekel samo še tole. Močno se boste morali potruditi in vam bo uspelo. Meni je uspelo in upam, da bo tudi tebi.
|
|
|
|