Anonimen
|
Karin jst sem bla ista kukr ti...par let nazaj.
Ma buhvari, da bi mi kdo kaj pomagal, v tla bi se udrla tam nekje do magme.
Se spomnim moje diplome.
Sem pred diplomo končevala (že poročena v skupnem stanovanju) vse skupi in nisem šla spat cirka tri dni. Posledično je blo stanovanje precej v razsulu. No sej je blo za silo pospravljeno, sam spedenano pa nikakor ne.
Dnevne, kjer sem mela delovni kotiček, se sploh ni splačalo pospravljat, ker so bili papirji povsod, ostanki makete, odrezki, šmir printi povsod, po mizi, kavču omarah.... Postle sploh nisem pospravljala.
In pol je bil zagovor. Naše sem povabla po zagovoru, starše, njegove starše in svoje stare starše.
Zjutri sem neprespana, ker sploh nisem šla spat, ker sem delala pps prezentacijo celo noč, šla na zagovor... v koritu je bla nepomita posoda, ker se ex možu tist večer ni dal pomit, dnevna kukr da bi v muzej treščla bomba, splanica približno tudi.
In pridem z zagovora, ko najprej v kuhinji dobim taščo pomivat posodo, čist sem ven padla, da nima kaj iskat po kuhinji, MOJI kuhinji, pol v dnevni dobim mojo mamo, ko pospravla papirje, sem mislila da bom na mestu živčnega fasala, pa kaj ma moja mat meni papirje za pospravlat (ker pol itak ne bi nič več dobila), se grem preoblečt in dobim nono k mi spravlja postlo. Dobesedno sem ven padla, da nimajo kej štafnat po moji bajti...
Šele dolgo časa po tem (po pravici povedano šele po ločitvi) sem dojela, da so mi hotle vse skupaj uslugo narest. Vedle so da sem neprespana, da sem utrujena, da je rastur po bajti...in so mi hotle samo dobro... in jaz sem jim tist dober namen, tisto željo ustreči čist znegirala, v bistvu sem jih na nek način ponižala. Hotle so mi dobro, hotle so pomagat, naredit uslugo. Na tak način so mi hotele pokazat, da me imajo rade, da sem njihova, hotle so mi enostavno odvzet del bremena. Jst sem pa znorela.
Danes ne bi tega naredila - nikakor ne. Pustila bi, da mi pomagajo. Ker so konec koncev na tak način izkazale svojo ljubezen, to da me imajo rade, na nek način je bilo to darilo, ker avta, stanovanja ali kaj podobnega mi pač niso mogli kupiti. In jst sem jih tako grobo zavrnila.
In dostikrat so take geste pač način izražanja 'ljubezni', ker drugače pač ne znajo. In včasih je to treba enostavno videt. Včasih se nekdo počuti dobro, če naredi uslugo, če se počuti koristen. In ne zdi se mi fajn, da se mu to vzame. Jst zdej puščam, da mi kdo naredi uslugo in se ne počutim več 'nesposobna' zarad tega.
Sam je razlika med tem delanjem uslug in izkoriščanjem. Mnogokrat je meja zelo tanka...in se je ne vidi. Ponavadi izkoriščajo ljudje, ki so taki po naturi. Ampak taki, ki so vzgojeni na način, da se znajo znajdet, da se zavedajo da so odrasli odgovorni posamezniki, mnogokrat nehote prizadenejo človeka, ki samo z 'uslugami' kaže svojo ljubezen in naklonjenost, ki zna samo na tak način to zna. Včasih je dobro dovoliti da se vam delajo usluge...majhne. To ni izkoriščanje in tisti ki vam tako 'uslugo' naredi je lahko samo zaradi tega srečen.
Je pa treba vedet kje je meja med vsiljevanjem, izkoriščanjem in delanjem uslug. In ta meja je zelo nejasna.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
....čeprav moj ego ne rabi punpanje, je že tko prevelik
ni popolnoma vse zj*****. Tako sedaj komaj vsi skupaj krpamo vse, kar sem prej lahko postorila sama. Mulčka mi pomaga paziti mami, tašča nam pegla (zaradi išiasa in obenem predležeče posteljice ne morem niti pol ure stati, sede pa srajc ne morem peglati) in kuha, moj opravlja vsa gospodinjska opravila, če ne utegne on v trgovino, gre moj oče ali tast (in seveda nikoli nočejo denarja). V glavnem, angažirana je cela familija, moja edina skrb sedaj pa je, da donosim. Čeprav tudi sama poprimem za delo, ampak sem pa potem od vseh kregana. 
