|
Suzi* -> RE: Februarčice-2.del (12.12.2007 12:22:49)
|
še sem prilepim tole pesmico, ker sem se glihkar zjokala ob njej kot otrok.
SAMO TO JUTRO
Samo to jutro bom stopila čez kup perila
in te odpeljala v park,
da se boš tam igral.
Samo to jutro bom pustila posodo
v pomivalnem koritu
in ti dovolila, da me naučiš
sestaviti tvoje puzzle.
Samo to popoldne
bom izključila telefon
in pustila računalnik ugasnjen,
s teboj bom sedela na dvorišču
in spuščala milne mehurčke.
Samo v tem popoldnevu niti enkrat
ne bom zavpila nad teboj,
še takrat ne bom zagodrnjala,
ko boš kričal in jokal
za sladoledarjevim tovornjakom,
pač pa ti bom kupila eno lučko,
če se bo pripeljal mimo.
To popoldne me ne skrbelo,
kaj boš, ko odrasteš,
ne bom ponovno premlevala
vsake odločitve,
ki sem jo sprejela v zvezi s teboj
Samo to popoldne ti bom dovolila,
da mi pomagaš peči piškote in
ti ne bom visela čez ramo,
da bi jih popravljala.
Samo to popoldne naju bom peljala
v McDonalds na Happy meal,
da boš lahko dobil obe igrački.
Samo ta večer te bom držala v objemu
in ti povedala zgodbico o tvojem rojstvu
in kako zelo te ljubim.
Samo nocoj ti bom pustila čofotati v banji
in se ne bom razjezila, ko boš škropil.
Samo nocoj ti bom pustila ostati dolgo pokonci,
sedela bova v preddverju in preštela vse zvezde.
Samo nocoj bom ob tebi dolge ure,
zamudila bom svojo najljubšo oddajo na TV.
Samo nocoj,
ko ti bom šla s prsti skozi lase medtem,
ko boš molil,
bom enostavno hvaležna Bogu, da mi je
podaril največji dar,
ki je kdajkoli bil podarjen.
Mislila bom na matere in očete,
ki iščejo svoje izginule otroke,
na matere in očete, ki obiskujejo
grobove svojih otrok namesto njihovih sobic,
na matere in očete,
ki po bolnišničnih sobah gledajo
nesmiselno trpljenje svojih otrok
in v sebi kričijo, da ne zmorejo več.
Ko te bom poljubila za lahko noč,
te bom še tesneje
in še malo dlje stiskala k sebi.
Takrat se bom zahvalila Bogu zate.
Ničesar drugega ga ne bom prosila,
kot le za še en dan s teboj...
|
|
|
|