|
Gina -> RE: Zalostna - hrana (29.10.2007 13:40:37)
|
Ja, svoje čase se je z mano dogajalo enako. Pa ravno tako me je takrat črvičilo, da to ni ok. To je bilo pri 18. letih. Potem sem ugotovila, da je življenje pač sestavljeno iz vzponov in padcev, iz obdobij, ko mi hrana ful paše (tudi pred menstro npr. ali pa kdaj drugič, ali če sem nervozna..), pa obdobij, ko mi hrana nič ne paše. In ker sem leta in leta imela pravzaprav enako težo, če sem povprečje vzela, z odstopanji gor dol kilo dve, sem se nehala sekirat. Danes točno vem, da če mi danes paše jest in jest in jest, bo zihr slej ko prej prišel dan, ko mi jest ne bo pasalo. Ne dan, kar obdobje najbrž, pa mi bo spet pasalo normalno, pa nič, pa veliko, pa še več, pa malo, pa.... Samo sekirat se ne smeš začeti vmes. Če zaupaš v naravni ritem, ciklus potreb do hrane, boš vedno čist lepo normalna, kar se kil tiče. Čim se boš pa glodala, zakaj tolk ješ, boš pa od same nervoze še več in več jedla. Sprejmi to kot del sebe in zavedaj se, da je to le obdobje, ki mine. Pa ne ocenjuj se glede na modne trende sodobnih revij. Videti se moraš lepo, čeprav nisi twigica, obešalnik. Takrat te kile ne bodo sekirale in samo tako ne boš konstantno mislila na hrano in o njej, in samo takrat boš imela vedno normalne kile...sicer pa bo hrana tvoj gospodar. Naselila se bo v tvoje misli in gospodarila s tabo ob vsakem zaužitem koščku hrane. vem, tega je ogromno in presrečna sem, ker se meni to ne dogaja (po moje sem ena redkih), vendar se tebi tudi ne bo, če boš zaupala naravnemu ciklu prehranjevanje - več, manj, več, manj...ok je to. Saj menda ne misliš ostati ves čas nesrečna?
|
|
|
|