IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Ah daj no, Nalin, najbrž tudi ne razume, kako mama hudiča še upa dihati zraven njega na postelji, če pa se on potem zbudi, če se prsni koš mame preveč dvigne. Pa ne razume, kako jo mama upa podurhati iz sobe potem, ko on že kaže znake, da trdno spi, kako si upa, da po petminutnem polžjem plazenju na razdalji dveh metrov čisto majčkeno zaškripa deščica v parketu, da se revež zbudi, in kako si potem mama po ponovnem poskusu pobega iz sobe, ko pa on končno pomirjen daje znake, da spančka že kakšne 20 minut, upa na koncu, ko si že skoraj vsa prepotena odahne ob spuščanju kljuke z zunanje strani, ko se njena roka ze skoraj odmakne s kljuke, narediti tako, da kljuka pa vendarle malo naredi, čisto narahlo Pok! Čisto potiho. In dete se začne jokati in iskati svojo mamico, da ga ne bo tako ubogega in samega spet zapustila, pa čeprav na kolenih vsa prešvicana od bojazni, da ji morda spet ne bo uspelo pobegniti. Ampak njeno dete ne razume in mama se seveda vrne k njemu. In to počne dan za dnem, psihično in fizično utrujena. Ker njeno dete vendar ne razume ...

IZVIRNO SPOROČILO: Nalin RR

Ps, splišni, ja včasih je bilo res tako, da sem pazila kako grem ven iz sobe, ko je spal, pa se je počasi navadil. Sedaj zaspi tako, da samo sedim zraven njega in ko zaspi, spi trdno in grem iz sobe popolnoma normalno. In mi ni žal nikoli nobene minutke, ko sem morala preležati z  njim, to je potreboval in to je dobil in počasi je sam prenehal s tem, je prerastel.

Tako da resnično naj vsaka mamica dela po svojem občutku.
Otroci so različni, skoraj ni univerzalnega nasveta glede večine stvari.