|
NADA79 -> nosečka pod stresom! (28.10.2007 15:12:02)
|
Ne vem kako naj sploh začnem, ker sem čisto na tleh. Pred dobrim letom sva z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] kupila stanovanje in začela delati na [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], ki je sedaj na poti in manjka le še 3 tedne do njegovega prihoda. Tu pa nastane problem. Ki pa ni v naju ampak v moji družini. Že od kar pomnim je v naši družini imela glavno besedo moja mama, ki je vseskozi poniževala in dajala v nič našo družino in nam diktirala kako živeti naša življenja. Oče, ki sicer izhaja iz družine alkoholikov se je počasi vdajal v pijačo in je sedaj na tem, da bo ostal sam z alkoholom. Pred dobrim tednom pa je počil film, in se je obrnil proti njej z udarci in psovkami, ki so bile bolj kot ne naš vsakdanjik že preteklih nekaj let. Moja mama se je odločila, da se po pomoč obrne k meni, ki pa sem tik pred tem, da rodim in naj ne bi bila izpostavljena nobenim stresom. Za nameček naj še povem, da je bila prav ona tista, ki me je, preden sem se odselila, naganjala od doma in mi sponašala vsako mojo napako, češ da sem takšna kot "fater". Tem njenim besedam se je počasi pridružila tudi moja sestra in postala ista...Na koncu sem po letih poniževanja in obupavanja, ter upanja na boljše, le našla konček lučke in prostor kjer me ni nihče preganjal. In kaj zdaj? Zdaj ta isti dom pred katerim sem bežala, prihaja za menoj, me duši in izpostavlja stresom, ko bi se morala pripravljati na najsrečnejši trenutek v mojem življenju...rojstvu otroka. Hvala bogu, da imam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image], ki na vse to gleda z razumevanjem, čeprav na mojo željo. Saj ne da mame ne želim pri sebi, ne me narobe razumet, ampak s seboj je pripeljala še psa, ki po vsem stanovanju pušča dlake in navsezadnje prav nič ne izgleda, da bi rada vso situacijo rešila. Za piko na i je še zbolela z vročino in prehladom in moram še njo pedenat, ko se že tako težko prestavljam s tem mojim trebuhom. Kuham in pospravljam še za njo, medtem ko ona na počne nič drugega kot to da se smili sama sebi. Meni pojenjujejo moči in se zapiram vase...Ne morem več. Iskala je tudi že podnajemniško stanovanje in vsako ni dovolj dobro ali pa so lastniki tisti, ki so zatajili na celi črti...Ko ji predlagam da natisneva nekaj listkov z oglasi da išče stanovanje in da jih polepiva po naselju, ji nič kaj ne diši in pravi, da gre nazaj domov. Ko ji predlagam naj gre na socialno pravi da nima moči...Jaz pa enostavno ne morem več. Spominjam se vsega kar mi je storila, ko sem bila še doma in premorem niti trohice ljubezni, kaj šele razumevanja. Ne znam si več pomagati, in se mi zdi da tonem v brezno brez dna. Prosim vas, če katera ve za podnajemniško stanovanje na območju Savinjske, naj se spomni name. Vsaka pomoč bo dobrodošla...Hvala, da ste brale in se vnaprej opravičujem, če sem še vas zamorila.
|
|
|
|