Žalostna

Žalostna (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Čvekanje v pričakovanju

Sporočilo

Anonimen -> Žalostna (26.10.2007 17:36:27)
Mene pa zanima, koliko vas ima podobne občutke. Namreč imam čez mesec dni PDP, ampak veselja nobenega do novega člana, ampak se mi zdi vse bolj kot breme. Ko sem nenačrtovano zanosila, sem bila prepričana, da bo vse v redu, da bo to kot en sonček. Sedaj pa me vse mineva. Pa rodit, pa kupovat stvari, pa tudi mleko, (ki je svinjsko drag) ker ziher ne bom imela mleka, kot že dvakrat, a joške pa ogromne. Kar nakupim za dojenčka mi gre na bruhanje. Voziček mi ni všeč, nič mi ni po godu. Pa zdi se mi, da vsi od mene samo nekaj zahtevajo. Sicer je pa to čisto res. Kje sem pa jaz? Samo dajem, pa prijaznost, pa razumevanje. Kje sem pa jaz? Pol si pa še mislim, da še enega človeka spravljam v to k... življenje. Če začnem pisati, kaj mi vse po glavi roji... Prosim, dajte rajši še ve. Ali pa nimate besed, ker ste vse kot cvetoče rožice?

Anonimen -> RE: Žalostna (26.10.2007 17:38:47)
Jaz tudi čakam konec tega k* oktobra. Se mi zdi, da smo vsi nekam nesrečni.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Saj bo. Boš videla.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Samrela -> RE: Žalostna (26.10.2007 17:45:21)
Nismo ne kot cvetoče rože... Sicer pa je bila včeraj luna in baje je vplivala na razpoloženje mnogih ljudi. Tudi jaz sem si zaželela, da bi mi moja dva otročka (eden od njiju je dojenček) nekdo vzel vsaj za 24 ur in bi lahko zvečer v miru pogledala film, tekla na bližnji hrib in si uredila nohte...ter končno izpregla iz te rutine. Pa sem se danes potem zbudila spet malo boljše volje. Spomnim se, da sem pred prvim porodom imela tudi jaz nekaj časa take misli a so minile in tudi tebi verjetno bodo. Če ne prej gotovo takrat, ko boš k sebi privila svoje dete. Vso srečo ti želim in čimveč svetlih misli!

SuzanaKK -> RE: Žalostna (26.10.2007 17:49:35)
Ma nisi edina, čeprav jaz že komaj čakam, da naš sonček pride na svet, upam, da takrat, ko mora, PDP 3. 1. 2008. Včeraj sem bila namreč pri G. in mi je povedala, da se mi je MV začel mehčati in predpisala mirovanje in magnezijeve tablete. Poleg vsega tega pa še ena smrt zaradi Hellp-a, res žalostno vreme, tako da sem tudi sama vsa čudna. Ampak bo minilo, po moje, ko boš zagledala svojega srčka, bodo občutki čisto drugačni. Bodi ponosna, da si ženska, da je tvoje telo božanski aparat, ki lahko ustvari novo življenje. Lp

fragola99 -> RE: Žalostna (26.10.2007 17:59:18)
Pa rodit, pa kupovat stvari, pa tudi mleko, (ki je svinjsko drag) ker ziher ne bom imela mleka, kot že dvakrat, a joške pa ogromne. Kar nakupim za dojenčka mi gre na bruhanje. Voziček mi ni všeč, nič mi ni po godu. Pa zdi se mi, da vsi od mene samo nekaj zahtevajo. Sicer je pa to čisto res. Kje sem pa jaz? Samo dajem, pa prijaznost, pa razumevanje. Kje sem pa jaz? Anonimna bodi vesela, da imaš možnost, da greš rodit, da imaš možnost, da greš kupovat stvari za dojenčka, da lahko izbiraš vozičke..... Kje si pa ti, kje si pa ti? Ja lubica draga ti si pa na 2. mestu!!!

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (26.10.2007 18:17:52)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

*lenc@* -> RE: Žalostna (26.10.2007 20:35:17)
ja, le želim ti da so občutki ti minljive narave in da bo vse ok. saj bo...z močno voljoi n ko boš zagledala to malo bitje, ti želim polno radosti in sreče, od tam naprej pa vse dobro.

Anonimen -> RE: Žalostna (26.10.2007 20:38:57)
Če sem prav razumela, bo to tretji otrok. Tudi ajz čakam na tretjega. Šele spomladi bo in do takrat bom jaz že znorela. Vsi pričakuejo, da bom prijazna, vesela, čistila, kuhala, prala, dan an dan, vedno z dobro voljo. Tako mi včasih vse skupaj dosadi, da jih naderem in potem je kak popoldan boljše. Fant mi streže, starši (živimo pri njih - še en razlog za depresijo) manj težijo. potem pa spet po starem. Vem, kako se počutiš. In nasveti v smislu vzemi si čas zase, razvajaj se, so sicer dobronamerni, ampak pridejo od ljudi, ki ne razumejo popolnoma situacije. Nasvet? Nimam ga, samo mislila bom nate in upala, da bo kmalu boljše.

lex -> RE: Žalostna (26.10.2007 21:07:52)
jaz menda nisem noseča imam pa 2 otroka in danes je sztarejši bil nagajiv kot 100[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] skup, pa še kakšen povrhu, tamali lezejo zobje ven in je bla tud sitna, vreme je tud za pojd nekam, moje razpoloženje pa: dajte mir! Končno sta zaspala, da si lahko možgane in ušesa od trušča odpočijem. Edini nasvet je - ko zaspita se stuširaj zlezi možeku v naročje in mu nastavi hrbet da te bo počohal (naj te malo razvaja)[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image], vse ostalo pride jutri - tudi sonček[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Marogica -> RE: Žalostna (26.10.2007 21:15:32)
Jaz zase ne morem reči, da sem imela takšne občutke. Imava dva, oba sta bila načrtovana in pričakovana. Več jih pa ne misliva imeti, ker sva prestara in preveč egoistična-nekaj bi še rada imela tudi za naju in to samo za naju. Anonimna, tako pač je. Tako, kot si si postlala, tako boš ležala. Sliši se kruto, je pa resnično. Najbrž te ni nihče silil, da bi morala imeti otroka. Obstaja dovolj možnosti, da do tega pač ne bi prišlo. Zato se pa sedaj v red spravi...ne vem sicer kako, vendar se daj, saj druge izbire nimaš in otrok ne bo nič kriv za tvojo/vajino "napačno" odločitev. Upam, da te bo moj post malo "zdrmal".

Anonimen -> RE: Žalostna (26.10.2007 21:17:21)
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Prosim, dajte rajši še ve. Ali pa nimate besed, ker ste vse kot cvetoče rožice? Namesto tebe ne bom jamrala, ker to ni moj način [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Povej, kaj te muči, poleg otročka? Odnosi v družini? Finančni problemi? Kaj drugega?

mala pikica -> RE: Žalostna (26.10.2007 22:14:44)
Jaz razumem, da pridejo takšni dnevi, ko je človeku dejansko vse odveč, ko je še sam nase jezen. Upam samo, da pridejo in da tudi grejo. Sicer pa moram zase reči, da nimam teh težav. Pričakujem sicer prvega otročka, tako da mi že rojeni zaenkrat še ne povzročajo sivih las [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Ampak sem pa celotno nosečnost izredno razpoložena, zelo redko, da sem slabe volje, vsi mi pravijo, da žarim, da sem res kot ena cvetoča rožica [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Na srečo... Imam še sicer dva meseca, pa vseeno upam, da bo vsaj približno tako ostalo do konca. Meni se vseh sedem mesecev vsi ostali problemi zdijo tako majhni, nepomembni... Res žarim, je tudi moj dragi zelo vesel, sploh ko mu opisujem, kako je z nekaterimi drugimi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] No, vsekakor želim vsem, ki imate težave, da čimprej minejo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

MAŠKA -> RE: Žalostna (26.10.2007 23:27:22)
Joj, prav smiliš se mi. Verjamem, da so ob dveh otrokih že utrujena, mogoče imaš še kakšne druge probleme. Verjamem, da ne moreš v trenutku spremeniti razpoloženja. Ne vem, mogoče se pa spomni na tiste lepe trenutke, ki sta ti ji pričarala prva dva dva otročka, prvi nasmešek, prve besede, prvč besedica "mama", prvi koraki.... imam enega otroka in se mi zdi, da bi lahko te lepe trenutke naštevala v neskončnost. Verjemi, tudi tebi jih bo prinesel ta otroček, poskušaj ga sprejeti z ljubeznijo, nič ni kriv, da je na tej poti. Mogoče preberi kakšno temo "Težave z zanositvijo", boš videla, kako srečne bi bile nekatere, da bi le bile na tvojem mestu. Sicer pa upam, in držim pesti, da bo pa tista prava ljubezen prišla vsaj takrat, ko boš to bitje držala v svojem naročju. Veliko sreče ti želim!

lucika -> RE: Žalostna (27.10.2007 8:16:57)
obstaja tudi predporodna depresija; in namesto, da jo tukaj še me gnjavimo, kako sploh lahko...idi in poišči pomoč!

Anonimen -> RE: Žalostna (27.10.2007 11:13:34)
Ja res je, ni tako problem ta nosečnost kot problem v svetu okoli mene, pa to na žalost od najbližjih. Žal nimam nobene podpore (pa ne samo zaradi nosečnosti) ampak ravno obratno, posebej pri mojih. Ko jim pa tasvoje povem, pa nimam imena. Potem pa začnem še razmišljati, kako sem nastradala pri prvih dveh otrocih (bolezni, krči, cele dneve sama), pa varstvo je bil problem, ker vrtca nisem dobila, in da se mi bo spet zgodovina ponovila. Najraje bi šla v službo, kjer se človek iz razmišljanj malo odklopi. Tako pa samo tuhtam...Pa če bo otrok zdrav. Glede na bolezen v moževi družini si želim vsaj toliko zdravega otroka, da se bo zavedal sebe in si lahko poskrbel za lastno higieno. Žal sem zvedela za to bolezen šele v drugi nosečnosti. Vem, da bom pač morala prebroditi vse to, pač kakor sem si postlala, vem. Ampak samo veselja ni v meni. Tolažim se s tem, da bo otrok zdrav in da bom vse skrbi odrinila stran z nasmehom, ki mi ga bo dal. Saj z možem se razumeva (vsaj to), ampak največkrat sem bolj ali manj prepuščena sama sebi. Otroci pa itak samo nekaj zahtevajo. Saj ne želim samo jamrati, ampak na žalost mi vedno ne uspe prepoditi teh črnih misli, potem pa še vidim ostale sokrajanke, ki imajo podporo od svojih staršev. Taki vem, da me ne morejo razumeti, ker sem že poiskusila...Pač tako je!!!

Anonimen -> RE: Žalostna (27.10.2007 11:21:09)
Glej, ti bom v štirih stavkih napisala, kako mi3 živimo. 500 km stran, enkrat tu, drugič tam. Mičica je včasih z mano, včasih ni. Moji starši niti pokličejo ne. Vsak teden pakiram kufre in letim. Čez pol ure se bom usedla v avto. Pa živimo. Lepo se imamo. Dogaja se nam. Zdravi smo. Vsak trenutek, ki ga preživimo skupaj, je lep, kot bi ga preživljali v drugem času in drugačnem prostoru. Vse je v glavi. Težko je, zelo. Ampak začni misliti. Pri sebi. Ker to obrodi najbolj zdrave sadove. Bi ti bolj na dolgo in lepše napisala, pa se mi mudi. Javi se na zs, če želiš [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

koala -> RE: Žalostna (27.10.2007 12:17:17)
Jza ti pa tvoje situacija prav nič ne zavidam. In je po eni strani niti ne morem rezumeti. Sama sem noseča prvič, načrtovano in zeloooooo zaželjeno, glede šopinga pa tako,se moram kar nazaj držat. Ampak to sem jaz, v svojem prčakovanju z družino ki me podpira in mi pomaga, tako njegova kot moja. Sem pa veliko sama, zaradi narave dela mojega moža in me je velikokrat strah, kako bom zmogla, kakšen odnos bosta imela mali sonček in njegov ati,....... Pa še triljon je takšnih vprašanj. Nasvet? Ga nimam, lako ti pa samo zaželim vso srečo, ti ponudim ramo za zjokat in možnost da se mi oglasiš tudi na zs, včasih pomaga že to, da lahko spihaš dušo. Mislim nate!!!!!!!

tweetek -> RE: Žalostna (28.10.2007 16:26:26)
Meni je pa moj lubi v največno oporo... Poskusi se pogovorit z njim, saj praviš d ase razumeta. Povej mu kako se počutiš, pa te bo malo potolažil in ti bo lažje. Saj problem ne izgine, ampak ker dobiš podporo od človeka ki ti pomeni največ na svetu začneš drugač nanjga gledat. Res, nasloni se na moža, pa ti tudi tvoji starši ne bodo mogli do živega... Vsaj tako sem jaz doživljala stvari. Je pa res, da če boš vedno bolj obupavala in ne bo šmogla sama ven, poišči pomoč! Depresija je resna stvar in lahko hudi prizadane celo družino - mamo v familji. amoak s pravo pomočjo se jo da super premagat in začne spet sijat sonce. Pogum!

TANTRA -> RE: Žalostna (29.10.2007 7:32:38)
Rada bi ti dala nasvet, da bi posijalo sončece v tvoje življenje in da bi z vedrino gledala proti dnevu, ko boš ponovno dobila v roke svojo štručko... Tudi jaz sem tik pred 3 porodom. Pri prvih dveh sem bila za vse sama, z možem ena sama kalvarija, trpljenje.... Veš, edino kar je me držalo ves ta čas sta bili hčerki...Zaradi njih sem potrpela, zaradi njih nisem obupala.. So bili dnevi, ko nisem imela nikogar na katerega bi se naslonila, tako težko je bilo.... Mislila sem, da ne bom zmogla vsega bremena...Pa nisem mogla odpovedati pred dvema sončkoma... Ves čas sem upala, da tudi meni posije sonce. In je....tokrat imam čudovitega partnerja in neznansko se veselim otroka... Vem, da pri mojih letih ne bo lahko, toda misel, da smo srečni me navdihuje. Poskušaj razmišljati drugače. Tale sonček, ki raste v tebi ti prihaja nasproti te potrebuje celo. Potrebuje vedro mamico .... Morda pa te osreči bolj kot si misliš... Veš, čez leta ko ti bodo otroci odrasli (tako kot sta meni hčerki) boš razmišljala drugače, tisočkrat boš pozabila na neprespane noči, na težke trenutke...Takrat boš videla, kako hitro so šli ti otroški, nedolžni trenutki in želela si ji boš nazaj... Poskušaj razmišljati bolj pozitivno in se veseliti otročička.... Zdaj imaš še malo časa, da se pripraviš na velik dogodek, da boš zmogla biti vsemu kos...Vsekakor pa poskušaj svojega partnerja tokrat vključiti v ves proces, saj nenazadnje je tudi zelo pomemben člen v družini... Včasih je težko pokazat svojo ranljivost, včasih pa nujno potrebno, ko ne zmoreš več...Nenazadnje si samo človek, predvsem pa MAMA , ki mora imeti veliko srce in poguma .... Želim ti vse dobro, da bi našla v sebi voljo in moč, da spremeniš svoje življenje in poskušaš zaživeti drugačno, bolj polno in srečno življenje. Tu pa smo zato, da ti stojimo ob strani in te tolažimo...In če bo zares hudo, ne oklevaj, lahko mi pošlješ tudi zs. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]

Anonimen -> RE: Žalostna (29.10.2007 7:56:13)
Anonimna , tudi jaz sem bila sama pri prvem za vse. Pomagal mi je le mož a tudi on ne veliko ker ima službo in obveznosti od katerih živimo. Vse te skbi, da otrok nebo zdrav, da mogoče neboš zmogla sama imamo vse, vsak dan se soočamo s tem. Ampak ti veš zakaj živiš, živiš za svoje male sončke, ki te danes potrebujejo. Čez nekaj let boš ti potrebovala njih in kar boš danes dala nesebično brez tarnanja, boš dobila pozlačeno nazaj od svojih otrok. Z nesebično ljubeznijo jih učiš vračati ljubezen v enakem obsegu brez željenega povračila. Sama se trudim za drugega že kar nekaj časa in vse na svetu bi dala da v meni zraste še ena sreča. Upam in hrepenim po mali sreči, da bi spet lahko nekomu dajala svojo ljubezen, svoje srce. Mala pikica v tvojem trebuščku čuti tvojo razdvojenost in upiranje . Ona ni ničesar kriva niti da se je sploh oplodila niti da se bo rodila prav tebi ki imaš že z dvema dovolj dela. Taki otroci velikokrat postanejo drugorazredni, odrinjeni ker imajo občutek da niso zaželjeni. Zopet plenice, nočno zbujanje, neustavljiv jok, hranjenje......vse to si pri prvem sprejela kot samoumevno, sedaj se ti že misel na vse to upira. Pomisli kako se bo počutil otrok ko bo vse to začel dojemati, ko bo hrepenel po tvojem objemu in tebi, pa se ti bo upiralo..... Edina rešitev je, da začneš delati na sebi in se čim prej sprijazniti z tem da v tebi raste mala sreča ki te potrebuje in ne zmaj ki te bo preganjal vsak dan. Če boš pošlihtala to misel bo ostalo teklo naprej samo od sebe.

scubadiver -> RE: Žalostna (29.10.2007 7:59:17)
Mojih staršev ni več, moj je s svojimi starši skregan, pričakujeva otročička. Zelo zaželjenega in zelo se veseliva. za vse sva sama, s tem da je moj dragi precej v službi. Torej bom veliko sama. Ampak se veselim, z veseljem kupujem stvari za svojo pikico in komaj čakam da jo stisnem k sebi. Kako bom zmogla? Ne vem... Ampak vem da bom. Moj mi bo stal ob strani, kadar ne bo mogel fizično pa psihično za oporo. Zelo sem srečna in še bolj bom ko končno dočakava še otročička ki naju bo dopolnil v celoto [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]. Nasvet zate? Ne vem, pravzaprav ga nimam. opri se na partenerja, saj praviš da se razumeta, pogovori se z njim, povej mu svoje strahove. Jaz pa ti želim zdravega otročička in predvsem da čimprej opraviš s svojimi strahovi in se prihajajočega otročička, ki ni prav nič kriv, začneš veseliti. Srečno!

anonimna thumbs up -> RE: Žalostna (29.10.2007 8:51:49)
Toplo ti priporočam tale forum http://med.over.net/forum5/list.php?123 Pokliči na telefon mamaZofa. Resno. Se je pa treba že ob napovedi pred- ali poporodne depresije dobesedno vzeti v roke. In vsak dan znova garati na sebi. Ampak iz lastnih izkušenj ti povem, da se da v dobrem tednu zlesti ven iz dna luknje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Stran: [1]