Rubin.
|
Ker moja triletnica zadnje čase močno uveljavlja svojo voljo in nas izkorišča 100 na uro nam je danes obema z možem počilo. Sem drugič noseča in ker sem šele na začetku mi je ful slabo in bruham, tamala pa že mesec dni želi samo mami mami mami mami umit , z mami spat,.....prej je pa blo včasih mami včasih tati. Da tvoja triletnica uveljavlja svojo voljo je čisto normalno za njeno starost. Izkorišča te pa toliko kolikor ji ti dovoliš. Je pa res če se počasi nabira in nabira potem enkrat poči, kar pa ni dobro ne za tebe ne za njo. Ne dopusti, da bi se ti v bodoče nabiralo, rešuj sproti. Ker se ji umikaš, posledično izogibaš (ker ti je slabo, kar pa mala ne ve) se te mala še bolj oklepa. Jaz bi ji razložila, da mami trenutno ne more k njej, ker ji je slabo (to bo dovolj, ne rabiš razlagat zakaj ti je), kakor hitro pa bo mami se počutila bolje, pa pride k njej in se tega tudi držala. Danes smo se lepo zmenili da jo tati umije ,mami prebere pravljico in gre spat z tatijem.Vse o.k.,dokler ni pršla ura za se umit,takrat pa ihta in protesti da negre s tatijem(meni pa slabo in bruham na drugem wcju). Mislim, da preveč zahtevaš od tri leta starega otroka. Triletnik marsikaj obljubi, kasneje pa obljube ne more držati. Če je navajena, da jo ti porihtaš pred spanjem in jo daš spat, bo otrok, sedaj ko je ne moreš (lahko da si tamal predstavlja da nočeš), doživel to kot odrivanje, zato pa tudi ihta in protesti. Jaz rutine, če bi bila noseča ne bi spreminjala, sej slabost mine, pa bi jo dala 10min kasneje spat. Komaj jo mož umije in spravi v sobo in ker je tolko norela ji je dal njeno punčko ji prižgal nočno svetilko in sva jo pustila da se zjoče. Jaz moje male mis do sedaj NIKOLI nisem pustila, da sama joče, res sem vedno šla do nje, kadarkoli je jokala ali pa me klicala. Še predobro vem, kako je biti sam in jokati. Hudo, počutiš se kot, da te nihče ne mara, da nikomur ni mar zate, in potem počasi nehaš, ker veš da ne bo nikogar, da se na nikogar ne moreš zanesti, da nikogar ne moreš prostiti za pomoč... Jaz moji mali mis VEDNO dam ramo na katero se lahko nasloni, čeprav ne popuščam v tej smeri, češ sedaj se bo pa lahko vstala ali podobno. Ne, grem do nje, da ve da sem tu in da vedno bom in jo potolažim. Zdaj ona joče v svoji sobi jaz pa v dnevni. Najraje bi zletela k njej a vem da ni prav,ker vem da naju bo tako še naprej vrtela okoli prsta. Če bi verjela v to, da delaš prav, ker sediš v dnevni sobi, ko te otrok potrebuje, ne bi jokala. Jaz bi ti svetovala tako: poslušaj svoje srce, ki se nikoli ne moti. To vedno jaz naredim, kadar sem v dilemi: eni mi svetujejo tako, drugi tako, v knjigah piše čisto tatretje: potem pa prisluhnem sebi in do sedaj se še nisem v dveh letih niti enkrat zmotila. Pa smo imeli že tudi vse sorte situacij. Želim ti lepo in mirno nosečnost in da z tvojo triletnico najdeta skupni jezik.
|