Anonimen -> RE: Julijčice 08 (16.11.2007 9:59:52)
|
maja 24 morš razumet tele naše moške. najprej pol leta, leto vsak mesec jočemo, sto testov nardimo, razlagamo o sluzi, otrocih blablabla nonstop eno in isto skooz in majo že dost. ma še me mamo dost ane. potem rata in že drugi dan bi nas naj božal po trebuhu, pa govoril sam o tem, pa vse možnosti predelal, pa če je mal glavobola, oh kako smo boge, pa a misliš da je kej narobe, pa spet blablal.. res smo težke včasih ženske. potem pa so tut bolj realni, vejo da je lahko kaj narobe, kamot lahko se tut ukvarjajo z drugimi stvarmi, oni ne doživljajo bolečin zgage, slabosti... ki nas opominjajo vsako sekundo, da v nas raste novo življenje. ampaaak... ko prvič vidijo slikco, vidijo srček, ko počasi minevajo meseci, so ravno tko srečni. če gledam sebe,še dva meseca nisem noseča, pa že razglablja kako bo povedal domačim, pa kje bi bla otroška soba, pa al bo fantek al punčka... pa me preseneti s kako teko: veš sem zadnjič bral v reviji da... (pomeni da mu ni vseeno, če vidi članek, pa ne gre mimo njega)... ampak ni jim pa stooo let o em govort, pa vse znake razglabljat. in jst jih razumem.
|
|
|
|