|
Gina -> RE: sindrom nove hiše (24.10.2007 21:07:50)
|
Eh, meni se zdi, da tiste, ki so rekle, da ali odnos ali hiša lahko mislijo samo čisto dobesedno, se pravi ali se odločiš da ne boš imel hiše in vedno dober odnos (beri nestresen). Ker če se odločiš za hišo, pa nimaš nobene druge variante, kot da občasno malo potrpiš, se pravi, da si malo bolj strpen do partnerja ob tem, da imata oba veliiiiiko več dela. Pa če imaš tudi montažno hišo za delat, to ni glih tko na hitr fertik in brez odpovedovanj. Če delaš hišo, to potegne za sabo določene reči. Delo npr., veliiiiiiko dela za oba (kar naenkrat si mnogo več sam za gospodinjska dela in otroke, ker tvoj dela okoli bajte vse od a do ž in to cele dneve), manj denarja (ker vsak evro vtakneš v hišo), manj časa za samega sebe (kar je najhujše od vsega)in posledično še manj časa za partnerja. Pri nas to rešujeva tako, da kadar imava energijo, zelo zagrizeva v dokončanje hiše, če jo pa nimava, pa malo ustaviva konje in se več crkljava. Včasih človek ne izpreže pravi čas....trenutno sva od preobremenjenosti oba zbolela, tako da se samo smejiva vsemu skup, se nama zdi komedija, ko gledava od daleč....ampak se pa že par dni ful pogovarjava, posvečava en drugemu bolj kot prejšnje dni, ko smo cele dneve zidali....tako da ima vse svoje pluse in minuse. Se pa sčasoma navadiš. Pred enim letom, ko smo začeli vse skupaj, sva se dosti večkrat spričkala za oslarije, kot se zdaj. Pač ugotoviš, da bo že nekako šlo, če se sekiraš, al pa ne. Pa tudi vzameš si kak dan fraj, četudi je vse v razsulu, pa zunaj pol reči nedokončanih okrog bajte. Pa greš na večerjo ali pa samo daš otroke v varstvo in greš s svojim na lepše. Predvsem pa jaz pravim da je bistvo v tem, da spoštuješ partnerjevo delo ravno toliko, kot svoje in posledično ravnaš z njim kot z najlepšo in najboljšo rečjo, ki se ti je v življenju zgodila. To partner čuti, in če čuti tvojo ljubezen, ti jo bo vračal na nek način nazaj, pa četudi ne bosta toliko hodila ven, pa četudi bosta malo manj seksala ali se crkljala, pa četudi bosta malo manj časa klepetala in se ukvarjala drug z drugim. Tisto pa itak še pride v večji meri, če bosta ohranjala spoštovanje en do drugega in zaupanje v vajino vezo, ko bosta imela več časa. Ne vem, meni se zdi, da sva midva samo zmeraj bolj navezana en na drugega in zmeraj bolj kot se ureja hiša, še boljše se imava (pa jasno da sva včasih ne glede na vse en ali drugi sitna, to je življenje, normalno je to, v zakup se vzame). Tako da ni nujno vedno, da hiša sindrom deluje uničevalno, kaj pa vem. Odvisno od načina gledanja.
|
|
|
|