Anonimen
|
Že pred dvema dnevoma sem prebrala tvojo zgodbo. Nisem se mogla pripraviti, da bi ti kaj napisala. Čutila sem pobitost, žalost, kar se mi redko zgodi, ker sem že stara forumašica. Hudo mi je bilo za tebe in za sebe, ker še zdaj ne vem, kako ohraniti ljubezen, kako zadržati ali ustvariti vero v ljubezen. če je še nisi imel. Večina ljudi reče, da sploh ne razmišljajo o tem, da se prepuščajo občutkom, da to čutiš ali pa ne. Pred kratkim sem govorila z nekom, ki si je dopisoval z žensko (30), ujela sta se, super vse. Ko ji je rekel, če se lahko slišita, je rekla, da ne, da ne gre, ker je gluhonema. On, dobro zgleda, situiran podjetnik sredi tridesetih, je prekinil stike, ker mu je zaradi tega vse dol padlo. Ni mu več bilo, izgubil je zanimanje zanjo. Zato sem ga vprašala po njegovi definiciji ljubezni, po tem, kaj on misli, da je potrebno, da se dva ljubita in to traja in traja. Rekel je, da ne ve, da ne razmišlja o tem. Morda ima celo prav.
|