|
moder -> RE: Kako pa ve naredite? (24.10.2007 9:23:06)
|
Rada bi napisala, da se ne sekiram, pa se včasih. Letos poleti smo začeli živeti v eni hiši. Midva sva si naredila stanovanje zgoraj, tašča ga ima spodaj. Prej je ves čas živela pri tipu (tast je že umrl), zdaj pa je šla v pokoj in je prišla domov. Za vikend gre ponavadi še k njemu in jo nekaj dni ni in je pravi užitek. Moj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley27.gif[/image] nima s tem nobenih problemov, ker je dopoldne v službi in mu ona nič ne najeda. Prav tako ga ne sekira zaradi otrok, ali so preveč ali premalo oblečeni ali dovolj jejo ali ne. Ne sitnari mu zaradi gospodinjskih stvari in prazračevanja stanovanja v zelo hladnih dneh, pa o pranju in o kuhanju. Itak sem pa jaz najslabša mama na svetu, ker dovolim, da otroka jokata in ker včasih koga naderem. Verjetno si o meni misli dosti slabo, ampak mi je to vseeno. Samo da vsak dan postajam bolj otopela in bolj smotana.
Veliko stvari se ji ne da dopovedat. Klicanje otrok z ljubkovalnimi imeni, zaradi česar jo vztrajno popravljam. Nočem da bi bil moj otrok celo življenje Nejček. Potem razno neumno otroško govorenje, pri čemer jo sorazmerno dosledno popravljam oz. če ona vpraša Niko, če je pobrala zajčka, jaz vprašam, če je padla in mi tamala odgovori, da je padla. Začela sem jo popravljat tudi za razne pomanjševalnice, da je sonce in ne sonček in roža in ne rožica, če ne moj otrok, ki je v fazi začenjanja govorenja sploh ne bi slišal nobene pametne besede. In seveda se sama hudo pazim, da ji tudi tako govorim. Potem pa je tu še kupovanje daril, največkrat kakšnih starosti neprimernih igrač in oblačil. Vse to kupi kar tako na oko, ker ji je všeč. Ravno v nedeljo je prinesla moder in rdeč bodi za Nejca, da bo imel še kakšno temno barvo. Pa ima morje modrih in rdečih bodijev. Najraje bi ga kar v roza začela oblačiti, da bi ji bila na kontro. Potem je tu še razno ljubkovanje in poljubljanje, kjer se ji ne da dopovedat, da ne. Pa saj nič ne rečem, da otroka objame, ko pride z "vikenda" , ampak ni treba stokrat na dan. Pa ne zna pestovat otroka, ampak ga mora nosit naokrog. Pa včasih še sto takih stvari, takih ki me hudo zmotijo, ko se zgodijo in jih velikokrat namerno spregledam, da se ne zapletamo v nepotrebne prepire. Itak pri Niki vidim, da je pri svojih dveh letih vsak dan bolj samostojna in da jo pokomandira tako kot sama tisti trenutek hoče. In se tudi naveliča njene družbe.
Včasih pa hudo prav pride za otroke pomerkat, čeprav tega dokler sem jaz na porodniški ne izkoriščava veliko. Kasneje bo pa to zelo prav prišlo. Če si predstavljam svojo mati, da bi z njo živela pod isto streho, bi bilo tisočkrat huje. Z njo imam pa itak kar nekaj problemov, ker se kar naprej na daljavo vmešava.
|
|
|
|