cmokec -> RE: Darovanje spolnih celic (24.10.2007 19:02:13)
|
Jaz že kar dolgo razmišljam o darovanju, pa mi moja psiha ne dopušča, da bi lahko bil nekje otroček z mojimi geni, jaz pa zanj nebi vedela. Pa mi je vse drugo jasno. Postopek odvzema me še najmanj skrbi, bolečina tudi. Vem, da bi pomagala osebam, ki si tako želijo otroka, da so že brez otrok odlični starši. Zato me za skrb in vzgojo "mojega" otroka čisto nič ne skrbi. Vem, da bi imel vso ljubezen in skrb tega sveta. Pa si dopovedujem, da jaz darujem samo celico, ki sama po sebi ni živo bitje, da vsak mesec taista celica gre v nič. Ampak, ne morem mimo mojega razmišljanja, da bi nekaj svojega, kar je tudi meni najdragocenejše, kaj bom v življenju imela, oddala od sebe stran. Sem že klicala enkrat, pa sem se premislila, ker bi s tem težko živela. Sama nase sem jezna, da sem tako egoistična. Morda, čez čas, upam, da se res pomirim sama s seboj. Ker pomagala bi pa z vsega srca rada, če bi le lahko mirno spala naprej, brez vprašanj, ki nebi imela odgovora.
|
|
|
|