pika001
|
Pozdravljene,
Sem še ena taka žalostaka, ampak tudi sprijaznenka... meni se je zgodilo 3 tedne nazaj. Ni bilo utripa v 8. tednu, pa mi je moj gin. priporočil abrazijo.
Res sem bila zelo žalostna, me je pa nekaj izjav mojih prijateljic, sestre, partnerja potegnilo iz depresije. Mogoče kateri pomaga:
1.) Narava se je sama odločila da bo tako naredila in mi nimamo vpliva na to. Naša hotenja nič ne pomagajo, tudi če jokamo in tuhtamo kaj smo naredile narobe, ali s čim bi lahko pomagale, da bi se razvilo drugače. Nekaj ni bilo točno tako kot mora biti in naravna selekcija poskrbi, da tak zarodek odmre. Žalostno ampak resnično. Kaj, če bi rodila prizadetega otroka?
2.) Kdaj lahko začneš delati novega otroka? Me je vprašala zelo dobra prijatljica... povej, da ti takrat damo mir. Do takrat bom itak vsak dan prišla na kavico, ki jo bom jaz skuhala. In na drugo sploh ne študiraj. Vrzi čez ramo, pejdi naprej, ker te ne bom gledala tako. Moraš se zavedati, da imaš še vedno vse možnosti odprte in glej da jih izkoristiš....
3.) Moj partner pravi, da če nama je sojeno, bomo imeli dojenčka, če ne, pa pač ne... (imava enega sina starega 13 let) in da nam je lepo, da naju ima oba neizmerno rad ... Če bo, bo še lepše, če ne pa tudi.
Sedaj pa k naslednji stvari, ki pa me malo skrbi... svojemu gin. zaupam 100%. Na prvem pregledu po abraziji sem bila ta teden v ponedeljek. Naredil mi je ultrazvok in povedal, daje vse v najlepšem redu, da je maternica lepa in čista, da jajčnik že deluje in da imam ravnokar ovulacijo. Lepo se vidi folikel, ki je ravnokar počil... in nato, da naj kar takoj poskusimo narediti otročička. Ker sem že prej prebrala nekaj stvari, sem ga vprašala ali ni potrebno nič počakati, kakšno  ali pa dve, pa je rekel, da ne. Ko je videl, da sem rahlo zmedena, je rekel, da se je dan prej lih vrnil iz seminarja in da so diskutirali prav o tej temi, pa da so se odločili, da če je vse OK, tako kot pri meni ni potrebno nič več čakati.
Ko sem poklicala moža in mu povedala, mi je rekel, da naj premislim, če sploh bi želela že sedaj zanositi. Nisem oklevala in če ovulacija traja 24 ur, tudi nimaš kaj... sem rekla, da itak želim in sva zvečer lepo  . Sedaj pa, 5. dan po, imam občutek, da sem tam, kjer sem bila. Mogoče že  . Tudi slabo mi je že 2 dni... zdi se mi malo hitro, ampak možno je. Obe nosečnosti do sedaj sem takoj preštimala in občutek me še ni prevaral. No, če je že, upam da je vse OK, pa da bo tokrat tako kot mora biti. Malček mi pa je čudno, da sem edina na tem forumu, ki ji je gin. tako svetoval in posledično malo zaskrbljena...
Ve katera, da bi kdo takole zanosil in da je bilo vse OK?
Hvala, pa vso srečo vsem skupaj.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
). Mislim, da v primeru, da okolje ni pravo za vgnezditev se verjetno ne bo vgnezilo, tudi če jajčece je oplojeno... vseeno upam, da okolje je pravo 
. 
, pa tudi da se malo sčisti... kar gre ven, je prav nagraužno. 
Prav neke rajve krpice. Dobro da to ni vse notri ostalo. 
... Pa vsem ostalim tudi bo. Včasih je pač potrebno malo več... a ne? 
, ker naj bi nosili srečo. Saj baje tudi slončki, če imajo rilčke gor, samo tale tukaj pomeni čist nekaj drugega 
... 
. Ronja, ti pa pazi na sončka v trebuščku. 
za sigurno sem imela še 3 dni pred in 3 dni po možni ovulaciji za 
