|
Anonimen -> RE: Ali se vam zdi, da abrahamovcem enmal ... (20.10.2007 2:38:34)
|
Sem jih pred kratkim fasal 30 pa me malo ruka. Mislim, da moški približno okrog 30-ke naredijo prvi obračun. Vsaj pri meni je tak. Pri marsičem sem jezen nase, časa nazaj ne moreš zavrteti, me pa prav zanima v katero smer me bo odpeljal tale moja dokončna računica. Toliko tega zamudil, pri toliko tem odpovedal iz takšnega ali drugačnega razloga, nekako vidim same slabosti, predvsem nič pozitivnega in v zdanjem času popizdevam.
Prime me da se vsedem v avto in šibnem 600 km stran na tekmo (toliko zamujenih spektaklov vse tja od 90`) isto toliko na, recimo koncert, da vzamem in me boli briga, si naštimam bobne kar v stanovanju in začnem to kar bi moral pred 15-imi leti, da bi danes lahko scat peljal enega Mitcha Mitchella, um se muči zakaj za boga se takrat, ko sem lomil šolanje nisem odločil za socio- ali psihologijo in sem pristal na eni klinčevi ekonomsko poslovni, ki ne samo da me kaj dosti ne zanima, ampak se v osnovi ne strinjam s kapitalistično, "čovek_človeku_človek" na ekonomiji temelječo filozofijo (točno to, sem zadrti levičar, večna opozicija, verjamem v enakost, čeprav vem da smo ljudje v osnovi pizde in da bi v skrajnem primeru naredil vse da bi vozil boljši avto, živel v lepši hiši, f*kal boljše babe kot ve dede in si nenazadnje potešen vseh sladkosti lagodnega in razvratnega življenja Kubanko prižgal s snopom frišnih in toplih stotakov - sami presodite ali se mi v tem primeru bolje poda € ali $), toliko zamujenih priložnosti, toliko obiskov kolodvorov in še danes se mi dogaja da se vedno znova vrnem s spoznanjem da sem tudi tokrat svoj vlak zamudil.
Najtežja je bitka, ki jo človek vodi sam s sabo.
V bistvu bom to kar sem povedal strnil v parih verzih enega najboljših lirikov na teh naših bivšejugoslovanskih prostorih:
Pobedi svoje strahove kroz vekove...
Odluci. Manje se ****i. Nauci. Sam si u tuci.
Lose zvuci, da ti se smuci - iluzije su stale,
negde tamo ostale, zaostale, prah postale...
|
|
|
|