|
Anonimen -> RE: gledate za drugimi (20.10.2007 3:31:31)
|
Glede Harisson Forda... kako vas ni sram da se palite na stare dedke?
Kar pa se tiče tega, da nimate kaj videt pri nas... kaj pa vem, sem že ramzišljal o tem, o Slovenčkih namreč. Prišel sem do zaključka, da imajo Slovenci (beri Janezi) eno posebno kolektivno nacionalno karakteristiko - čustveno zakrnelost. Da bi bil ded ne smeš niti jokat, niti se smejat, drugače si slabič (s trdim č). Govorim o odnosu do žensk. Ne poje Helenca za dž tisto simpatično niti ne tako imbecilno pesmico "če si mačo pravi me zagrabi". To manjka Slovenčicam - energija. Pozitivna, negativna, kakorkoli, samo da vidijo da je. In kje drugače se energija pri človeku kaže, če ne skozi njegov temperament. In za temperamentne ljudi je značilno, da znajo pokazati svoja čustva, da jočejo ko se jim joče, da pizdijo ko se jim pizdi, da se smejijo ko vidijo fantastično bejbo z malim "orangutanom" od deda. Jebela cesta, čisto nas je uničila tale dunajska šola. Puj, ti mater!
In to kar opažam, da pri Slovencih manjka - moraš se znati pogovarjati z žensko, moraš jo pobožati po licih, pa če je tvoja ali od najboljšega prijatelja, moraš ji prisluhniti in ji reči tisto kar si želi slišati ker je v končni fazi porabila toliko časa da bi bila lepa zato, da bi to nekdo dejansko opazil. In ji rečeš da je lepa, pa ne zato ker bi jo hotel položiti (med drugim tudi to) ampak ker je res lepa, prečudovita in ker ji želiš polepšati dan. Slovenčice namreč hrepenijo po ljubečem, nežnem, razumevajočem očkotu, ki ga nikoli niso imele, vsaj takega ne, ki bi jih bil sposoben vzeti v naročje jo nežno stisniti, poljubiti na obraz in ji zaupati da je ona njegova mala princeska. Pri večini je tako.
Če se ne motim je Žaži, moja, sicer neuradna, spogledljivka, ki tega sicer ne počne, odprla temo o abrahamovcih in njihovih težavah. Ljudje, maske padajo, ko se zaveš minljivosti. Zakaj za boga povsod po mestu, na linicah, štandih, mizah raznoraznih družb in ustanov vidim vse polno srednjevečnežev in dedkov, ki se slinijo po mladih in ne več tako mladih uslužbenkah - in to uspešno, kar vidim na ženskih rdečih, od razburjenja zariplih ličkih, sem in tja begajočih naivnih pogledih in sramežljivih očkih, ki tako nezavedno odkrivajo njihove največje skrivnosti o tem kako jim v tistem trenutku neverjetno dogaja. Vloge so zamenjane ali pa bo zares začelo veljati "bolj kot si star bolj si nor". Moški smo takšni da se nekako moramo zapisati v zgodovino. Ko smo že pri tem - grem pisat grafite svojega imena po soseski.
|
|
|
|