Anonimen -> RE: Si res zaslužim samo to? (20.10.2007 19:16:06)
|
IZVIRNO SPOROČILO: kjava IZVIRNO SPOROČILO: Mič RR IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Povem mu vse kar me moti. Najprej sem to počela na prijazen način, mirno, potem v joku, zdaj sem tako daleč da stvari že vpijem- ker enostavno ne vidim izhoda, v istih temah se ne premakneva niti za milimeter. Namesto da govoriš, raje naredi kaj prijetnega za vso družino. Kaj pa je to po tvoje? Me namreč zanima, ker mam podobno situacijo kot anonimna. Dejstva: Rutinsko življenje družine, brez posebnosti, služba, beton, otroci, večerja, seks. Možu preseda "najedanje" in zanj ni več dojemljiv, pravzaprav je negativno dojemljiv, ravno tako ženi. Odnos je prazen, brez vznemirjenj. Edino vznemirjenje je možu seks; verjetno se hoče tam izživeti zaradi na splošno dolgočasnega življenja, žena pa to dojema kot edino, kar njemu šteje in jo takšna ekskluzivnost moti. Torej-kaj bi naredila jaz? Kot prvo moje življenje zanimivo, poželjivo in greha vredno tudi pred deseto zvečer, ko se uležem v posteljo. Brala bi, ker znanje še vedno širi pobzorja in sprošča duha. Potovala bi, da sprostim dušo in vidim, da življenje niso samo štiri stene in cesta dom-služba. Štrikala bi. Prepleskala stanovanje (pa čeprva staro) v sveže barve. Posadila bi rože. Obleka bi kavbojke in preplesala noč. Hodila po potoku. In za večerjo postregla jagode. Počnem veliko od tega, kar me veseli, zato živim in zato imajo moji bližnji občutek, da sem živa in poželjiva. Vseeno je, kaj počneš. Pomembno je le to, da v tem uživaš, da se sprostita tvoje srce in duša. To je tisto, zaradi česar smo skupaj in ne zakoplji tega med službo, beton in večerno utrujenost. Vse to počaka, samo življenje gre naprej.
|
|
|
|