marsovka
|
puncica, tudi mi smo se zagreli za tiste sanke! fajn ideja, res
se ti pa pridružujem v melanholiji, hočem rečt, nisi sama, še zdaleč ne. verjetno res pripomore megla, sivina in pomanjkanje sonca, pa DEJANSKO nas je ena sama (ali pa več ali manj) rutina. pač, tako je z otroki, vsaj tja do šole, bi rekla, potrebujejo rutino, red in ..hočeš nočeš..vanjo zapademo pač vsi, ker drugače ne gre.
tudi jaz večkrat premišljujem o tem "day in-day out", sploh kdaj zgodaj zjutraj, ko se peljem ali grem na šiht, se mi zdi vse tako zrobotizirano, kot da smo skoraj "živi mrtveci"...pa saj ne, da je slabo to življenje...samo eni smo pač malo bolj občutljivi, dovzetni,če hočeš, drugi se pa ne sekirajo, niti najmanj, pa se jim tudi nič kaj posebnega ne dogaja?!  Imajo pač tak pogled na svet, morda ne razglabljajo toliko, ker jim to preprosto ne pade na pamet. včasih si želim, da bi bila eden izmed njih, bi bilo zagotovo lažje.
je pa hecno, včasih imaš občutek, da se nekomu drugemu fuuuul dogaja, ker zna to NA TAK NAČIN PRIKAZATI. ko potem analiziraš povedano, ugotoviš, da iz vsake malenkosti naredi cel šov...kar morda niti ni tak slabo. tako napr. jaz na vprašanje: "kako ste" ponavadi odgovorim "uredu", kar je tudi res, namreč, nič nam ne manjka, vse ok...moja v.d. svakinja bi na isto vprašanje odgovorila "ej, fantastično, tolk se imamo fajn, res uživamo"...hehehe, nekaj takega..jaz bi samo zavila z očmi, pa kaj pretirava babše?? potem pa pomislim, da morda vsaj sebe prepriča
včasih se pa vsedem in začnem načrtno premišljevati o tem, kako krasno je moje življenje. kaj vse imam, kako smo zdravi, kako čudovit je sinko, da se imamo radi in take. in sem potem res boljše volje. mislim, da se je treba vsakie toliko spomniti, s čim vsem smo "blagoslovljeni".
rutina gor ali dol. saj bo kmalu veseli december, več obiskov, lučke, neka posebna atmosfera, pa bo gotovo okužilo tudi nas.
no, mal sem zafilozofirala.
jugo muska je meni bila včasih kul, bijelo dugme, kake lipe cvatu, pa željko bebek....ker sem iz precej muzikalične familije, sem odraščala z vsemi vrstami glasbe, v vsakem primeru me mroa pa ritem "pretresti", rada imam base, bobne, bogato inštrumetacijo, ne maram pa kakšnih ala tehno in pop plehkih sintesajtičnih popevkic.
jugo muzika je (tista res taprava) taka bogata, molovska, to mi pa leži.
trenutno pa osebno: amy winehouse, taki aranžmaji, da dol padem, pa za kuliso ob popoldanskem spancu še vedno kaka norah jones, al pa everlast...
no, in če se boste prebile do tukaj dol, lahko še povem, da sem v 18 tednu, torej bomo imeli aprilčka! druga nosečnost je bistveno bolj naporna, predvsem, ker se ne morem toliko posvečat sama sebi, tedni kar letijo, morala bi se pa mazilit, itd, haha
pa seveda sine zahteva svoje. tudi v drugo sem zanosila khm khm nenačrtovano, u bistvu taprvič, ko nisva pazila, hja, tako gre pri nas, samo pogleda me, pa je narejeno 
no, sedaj lahko realno upam, da bom do 35. leta ven iz plenic , ker potem se mi pa res ne bo dalo več...vsaj tako si sedaj mislim.
nič, imejte se, mroam še kaj naredit, če sem že v službi
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), kaj se nam je zdel res 
. 
- in pol se lovimo al je za pit al za jest - pokaže v eno smer in reče "to" in pol ugibaj - pa zna že vse poimenovat
, sam če se mu pa ne da rečt je pa "to" 
od mene. Še ta, pa naslednji teden bom malo manj prisotna tlele gor, mam ful gužvo v službi, pa še na izpit se moram pripravljat, pa en kup fešt je vmes, pa.... Mejte se mega-aja, to novičko pa sem ulovila-Marsovka čestitam
Žmož, kaj naj rečem, da ti je le koristilo! Jaz sem vesela da sem lahko pomagala. 
, zgolj v vednost (in ravnanje) 
