puncica
|
Dobro jutro punce Kako ste mi kaj, najprej da začnem z Marijo pa ej ti si zakon res, tako fajn je brat tebe, tako fajn napišeš in res nikol mi ni težk prebrat še tako dolgi post, sem se pa kr nasmejala, ko si tako fajn opisovala sebe in tiste tipe v savni, pa kako hudiča lahko v tisti vročini vse to opaziš Glede dolgocajtnih postov, kaj pa vem kdo bi to bil se mi nikol ni zdel tako, men ste vse zanimive, sicer kdaj katero preskočim, ne preberem vse, to priznam ampak ni vedno ena in ista a če potegnem črto ste mi res vse fajn , zdej pa ne vem al sem jaz čudna al kaj, no ja včasih sem pa res dolgocajtna še sama seb Mah pri nas je po starem, no ni po starem, tamali že dva dni ponoči spi pa zdej ne vem al je pogruntal da ni dobro ponoč pit in jest al kaj, sicer se zbudi in pride k nama ponoč ampak itak se je potem ob 2 še tavečja zbudila se dere v sobi LUUUUUULAAAAAT, pa jaz kr neki sanjam, pa spet LUUUUUUUULAAAAAAAT, pa jok, men se je pa v sanjah dozdeval da nekoga lulat tišči, sploh se ne spomnem in potem pogruntam mater to ja naša tavečja in skopljem iz posteljn kot zmešana in letim v sobico, pa rečem ja greva lulat in tavečja: NEEEEEEE MAMI, ATIIII nej pride, pa rečem, ma bova medve šle pa ona, nEEEEEEEE ATIIIII in valda se nisem prerekala ob dveh, hvala bogu, da lahko grem nazaj spat in rečem atiju, ej ti morš it, pa ati čist penast na obrazu tako spelje ven s postle da je še skor tamalega ven vrgl in zašiba k tavečji, jo da lulat in jo še nakuri da ni nič pridna, da zakaj mora vedno ati vse, da mami lahko tud da lulat, pa kaj, mali se je zdelo glavno da me je dal ati in je šla nazaj spat , no potem je še tamalega dal spat v posteljico in smo imel spet čast spat na 140 cm, uh kakšen luksuz A ja pa še to sem gledala včeraj un dokumentar Otroci s petrička predsvem zato, ker je bil Petriček ful zbirališče za 1. maj, pa tako fajn destinacija za sprehode je pa ena gostilna je gor, pa tud Teharje vem kje je in sem bila enkrat tam in je žalostno da se tam zbirajo odpadki kjer so vse te uboge ljudi pomorili in sem jokala zraven, res ne vem kako je lahko človek tako krut do otrok, me je ful prizadelo Je en gospod govoril da je bil takrat star 1,5 leta, pa to je tolk kot naši malčki in da se ne spomne mame in očeta in da je za njega bil dom, tam kjer se je varno počutil med temi partizani, ki so ga tako grdo ravnali z njimi, da pač drugaga ni poznal samo to in da še danes mu nekaj manjka, ne ve kaj ampak nekaj, da svojim otrokom ni mogel dat tistega kar lahko človek, ki ima lepo otroštvo, da je mamo in očeta na sliki videl šele ko je bil star 52 let. Ma res grozno je bilo tole gledat, pa me vedno pritegne in potem me mori in premišljujem o tem in mi kr ne gre z glave.... Ma nič morm it delat ko mam jutri dopust za psihične priprave na žur, pa še vse morm nabavit
_____________________________
Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.
|