|
Anonimen -> Je sploh kje izhod? (15.10.2007 9:10:55)
|
Lep dober dan vam želim!
Danes ponoči celo noč nisem spala, po glavi mi roji tisoč in ena stvar. Sedaj se bom le izkašljala, izpovedala, nekomu moram povedati, mogoče bo potem bolje.
Sem zadnja izmed treh otrok in tudi jaz sem pred dobrim letom odletela iz domačega gnezda.
Z možem sva si našla stanovanje z najemnino in začela uživati. Najemnino imava še eno leto, potem pa se bova mogla odseliti. Kam?
V prihodnjem letu pričakujeva najinega prvega sončka. Tako rada bi mu zagotovila varen in topel dom, pa nekako kar ne vidim izhoda. Tukaj kjer sedaj živiva sva nekako na polovici poti obeh staršev. Da bi našla drugo stanovanje z najemnino ne upava, saj je kraj majhen in stanovanj drastično primanjkuje. Še tega kjer sva sedaj sva dobila po vezah. Ponudbe na trgu ni. Za nakup bi se mogoče še nekaj našlo, ampak kaj ko cene segajo v nebo. Toliko kredita nama nobena banka ne bi dala. Bi mogla imeti direktorske plače za kaj takega.
Nekaj časa sva razmišljala, da bi šla k enim od staršev, vendar sva to misel opustila. Razumemo se sicer dobro, ampak ne predstavljam si, da bi živeli skupaj. Moji starši nasprotujejo vsemu kar jaz predlagam in doma nekako nimam prave podpore. Nekje v prihodnosti bi si namreč rada naredila majhno hiško in odkar sem to povedala doma je pri nas vse narobe. Moja mama je zelo egoistična kar se tega tiče. Nekako si je ona v svoji glavi naredila načrt, da bom jaz ostala doma in ker sedaj temu ni tako je vse obrnjeno na glavo.
Ne razume, da midva iščeva stanovanje le za prebroditev, ne pa za stalno življenje.
Ne razume, da si midva prav tako želiva majhno hiško, kot jo imata onadva.
To ker sta moja starejša sestra in brat šla od doma je še nekako preživela, sedaj ko je ugotovila da je izgubila še mene je pa čisto paf.
Kako bo v prihodnosti ne vem. Tako rada bi dobila neko majhno stanovanje, ki bi bilo samo naše. Ponoči ne spim zaradi teh skrbi, stalno se sekiram zaradi tega. Bojim se, da to čuti tudi moja pikica pod srčkom in da se ne počuti prav nič dobro.
Ne pričakujem nobenega nasveta, ničesar. Mogoče le kakšno mnenje. Le morala sem se malo izkašljati, mogoče bo sedaj bolje in bom vsaj malo lažje dihala.
|
|
|
|