|
psaša -> RE: OKTOBER 2006 (9.12.2007 20:02:58)
|
Čer, nisem imela energije, da bi se prej javila. Ja, v petek je mali v roku dveh ur zakuhal na 39. Sem klicala zdravnika, sva dobila uro okoli 17, prideva tja, vse povem kaj se je dogajalo. In glede na to, da je imel prejšnjo sredo pregled sečil skozi lulček, je bil seveda takoj sum na ponovni uroinfekt in naju je takoj poslala na pediatrično na odvzem urin in krvi, ker pri nas popoldne ne dela laboratorij. Smo prišli na P na Vrazov trg, pd tam na P na Staro pravdo, takoj so naju sprejeli. Odvzeli vodo in kri, je dobil kanalček v žilo na glavi, ker mu na roki ni našla žile, ker je pred tem dobil svečko, je imel 39.5. Skratka sem se ful ustrašla, ko so mi ga prinesli nazaj z povezano glavo. Sem mislila kaj so mu naredili, kaj ponesreči. Pa slišala sem ga v sobo med tem, ko so mu odvzemali kri, mi je bilo tko težko pri srcu, sem hitro poklicala očija, da nisem poslušala tistega joka. Oči je seveda šel po stvari zame in malega, ker si nismo niti predstavljal, da bomo ostali. No okoli 22h, sem zvedela, da je voda OK, kri ni glih super, možno od viroze, počakajte še na en izvid urina, ki bo zjutraj. Vsi so bili tako zeeeelloo prijazni. Sva bila z mojim čist presenečena. Je bil pa Miha edini dojenček na oddelku. Skratka mali je jokal ko nor, zaspala sva šele po polnoči. Zaspal mi je na rokah, ampak sem morala stati, hoditi. Bog ne daj, da sem se usedla oz. ulegla. No, sej potem po polnoči je bilo OK. Sej vmes je zaspal mogoče za kakšno uro. Skratka, roke so me bolele kot že dolgo ne. Spet ena travmatična izkušnja za našega Mihca. Sem mi je srce paralo, ko je tolk jokal, naslednji dan je bil kar malo brez glasu.
Jaz bi morala spati na enem zložjivem stolu, na koncu smo se tko zmenili, da sva lahko bila skupaj z Mihcem na bolniški postelji. Hvala višja medicinska sestra, še so dobri ljudje. Pa nočna sestra je hodila gledat, če so že izvidi, pa da so OK, pa da bova mogoče šla domov že jutri. Vse to okoli 23h.
Pa zdravnica je tudi že okoli 8h zjutraj prišla na okoli, na eno tako tini mini vizito. In ker so bili izvidi vsi OK, mali ni imel več vročine že od tiste svečke zvečer, smo lahko odšli že domov. In, ker oči ni verjel, da lahko gremo, da imamo že odpustni, sem ga morala kar nekaj časa čakati, da je prišel po naju.
Skratka, sem bila zelo živčna kaj je spet to en [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] , pomirjena, da sva v bolnici, da nama lahko pomagajo. In vse to sranje, ki se vleče že skoraj 14 dni, je včeraj butno ven, sem bila čisto brez energije, povožena. No, saj sem bila še danes tudi, vendar je že bolje.
Mali je tudi že dober, razigran, še malo švoh, vendar OK. Rezultat, samo viroza. Hvala bogu.
|
|
|
|