|
lucika -> RE: OKTOBER 2006 (20.11.2007 14:06:19)
|
alina, iskreno sožalje!
anč, kdo bi razumel, kaj se plete po teh malih glavicah:) našemu pa težko umijemo roke, ker on bi se pa kr kopal. pa ga neseš iz kopalnice in solze špricajo na vse strani.
zdaj sva se več kot uro uspavala. no zdaj je uspelo. ga moram navadit, da bo not spal in ne v vozeku. ker zdaj pa ne gre več. hlače pa štrampli, pa kak termoflis, pa bunda, pa vse skupaj v vreči. v tem ne more not bit, zunaj pa jaz ne, da ne zmrznem. pri nas danes brije leden veter.
pikapolona, ja, mi smo vedno imeli psa. pa vedno male, nikoli kakih ovčarjev ali kaj velikega. mislim, da za psa ni mučenje, če ga jemlješ s sabo. pes je rad z človekom, pa mu ni trpljenje, če se bo na štajersko pelal, ali kaj podobnega. najina pika je hodila povsod z nami, v trgovino (pa je v avtu počakala), pa na obiske (kjer smo bili dobrodošli z njo), povsod pač, vsega se navadi, tudi kje počakat. razen ko smo šli peš v trgovino, sva jo zunaj privezala, pol pa not naglas komentirala, joj, kak ma en folk nevzgojene pse, da se derejo pred trgovino, hihi... vse je potrebno preštudirat. če se ti gabi, da pes kdaj smrdi, pa da se kdaj kje polula, pa da so dlake povsod, pa da imaš obveznost, ker je to isto kot družinski član, pa....pol ga ne imejte. če pa znaš kaj od tega tolerirat, pa ti pes povrne za trikrat toliko, kot te mogoče kaj od tega jezi. no, pa po moje je pes za na kavč (v najslabšem primeru za pod kavč), in ne za ven, niti v pesjak. da se spomniš enkrat na dan, da mu das za jest, drugace pa samo takrat, ko se je treba pohvalit, ne nene...
grem kuhat. ata prihajajo domov.
|
|
|
|