|
Gina -> RE: šola-kaj naj naredim? (13.10.2007 20:43:48)
|
IZVIRNO SPOROČILO: bumerang
Ne samo da sem prebrala večino razpoložljive literature, stik s takimi in drugačnimi imam vsak dan.
Napisala sem "večinoma" in za tem tudi trdno stojim. Čisto vsak nevzgojen otrok dobi nalepko hiperaktivnega, brez kakršnih koli nevroloških preiskav, ki so ključne pri pravi diagnozi hiperaktivnosti, s katero starši zagovarjajo svoj vzgojni zdrs na celi črti.
Se strinjam. Kako veliko veliko velikokrat celo na svetovalnem centru označijo otroka za hiperaktivnega. Otroka, ki npr. cele ure zdrži mirno in brez nervoze ob stvari, ki ga zanima, otroka, ki zganja "hiperaktivnost" zgolj takrat, ko potrebuje pozornost ali ko bi rad, da bi bile reči po njegovo, sicer pa ne....eh, preveč takih reči sem doživela, čeprav v osnovi spoštujem center, ker naredijo več dobrega kot slabega.
Popi, kako pa to, da je bil tvoj otrok kar nekje drugje, kot pri pouku? Kako to, da je bil sam na dvorišču, v času, ko bi moral biti drugje, si rekla, ker mu je pri pouku dolgčas? Ali si to on dovoli? Se tebi to zdi normalno, primerno in zagovarjanja vredno? Ali se večkrat razburi tako zelo, da te je strah zanj? Se ti to zdi ok, si se vprašala, kaj bo z leti z otrokom, ki se že zdaj tako zelo razburi in ki ne spoštuje norm - biti pri pouku v času, ko mora biti? Ali je bila v tem času zanj zodolžena dopoldanska učiteljica ali popoldanska? Katera ga je videla in se stran obrnila? Kaj bi lahkko naredila učiteljica, med njegovim srditim prepirom, če praviš sama, da ga po takih rečeh še sama težko pomiriš? Ali se ti zdi prav, da ga sploh miriš? On v bistvu očitno kaznuje samega sebe z izbruhi in pričakuje, da se ga bo reševalo najbrž kadar se skrega, pojma nimam, ampak razmislila pa bi o tem, če bi bila njegova mama.
|
|
|
|