lana38
|
Anonimna!
Ne vem, kje bi sploh začela o svoji rizičnosti, pred zanositvijo ali potem. Lani sem bila na UPN, ker so na AC odkrili, da ima moja punčka Downov sindrom. Po samem UPN sem bila pa kar trikrat na abraziji, ker je bila posteljica tako čvrsto priraščena. Ko sva se ponovno odločila za  , pa nisem mogla zanositi. Po 6 mesecih sem bila na Klomifenu. Učinka ni bilo in tzato sem bila na HSG in diagnostični HYSC. Preiskave so pokazale, da imam na desni strani maternice zarastline. Praktično je samo leva stran OK. Dobila sem napotnico za operativno HYSC in čakala  , da bi se naročila. Ker pa sem po nekem čudežu zanosila, ni bilo od nikoder. Ne morem povedati, kako srečna sem bila, ko sem zagledala  . Hkrati pa polna strahu. V 6T pa sem na WC papirju zagledala rjav izcedek. Takoj sem šla do G, ki mi je predpisal Dabroston in strogo mirovanje. Rekel je, da jaz glede na svoje stanje, moram biti pripravljena na vse. Dva meseca sem več ali manj ležala. Izcedek pa je po par dnevih izginil. Potem sem dobila dovoljenje za krajše sprehode. Komaj sem prišla gor in dol po ulici, tako sem bila zaležana. Ko sem končno malo prišla k sebi (fizično), pa sem morala ponovno na AC. Po posegu sem spet en teden ležala, ker mi je tako svetoval G. Potem pa sem spet začela počasi hoditi ven. Tudi izid moje  je ves čas negotov. Lahko se zgodi, da ne bo imel več dovolj prostora za razvoj. Zaenkrat je vse OK in G na vsakem pregledu omeni, da je to skoraj čudež. Da sploh ni pričakoval, da bom s takšno maternico lahko zanosila. Oba sva zelo vesela, da kljub temu tako lepo napreduje. Tudi izvid AC je pokazal, da je tokrat vse OK. Zdaj sem v 29T. Kmalu bom ven iz tahujšega. Na zadnjem pregledu mi je G rekel, da še en mesec zdrživa in potem sva skoraj na konju. To bo konec oktobra. Večina rojenih v tem obdobju, že lahko preživi. Mene pa je vseeno še strah, kako se bo izteklo. Upam, seveda, da bom prišla čim bližje PDP in bom na koncu v naročju držala svojega . Tudi jaz še vedno gledan, ko grem na WC, da se ne bi spet pojavil kak izcedek.
Moram pa pohvaliti moje kolegice "decemberke", ki so vedno našle, kakšno dobro besedo zame, ko sem bila v težavah. Moji posti niso bili neopaženi. Hvala vam za to, če bo katera brala.
LP
_____________________________
lana38
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Bomo videli kaj bo čas prinesel, drugega kot čakati in upati ne morem.
in upanje umre zadnje...
