IZVIRNO SPOROČILO: roberta

Oj.

Jaz pa ti svetujem nasprotno. Le sekiraj se glede tega, kako bo otrok preživel svoje prve dni v vrtcu. In če vzgojiteljice pravijo, da je povsem ok, da otrok joka prve 14 dni, ne nasedaj. To niso strokovne ugotovitve, pač pa se gre le po liniji najmanjšega napora. Ker to, da otrok joka ni niti "normalno" (oz. je normalno, če smatramo, da je normalno pustiti otroka v njem neznanem okolju, kjer čuti le strah in paniko in nič drugega), niti potrebno in ni niti najmanj dobro za njegov psihični razvoj. Če mi lahko kdo ugovarja s strokovnimi argumetni, ki bi potrjevali nasprotno, bom pa zelo vesela.

Zato, če imaš le možnost, spremljal svojega otročka v vrtcu toliko časa, kolikor časa bo potreboval. In ne ga puščati samega, pa čeprav le za pol ure! Ker bo v tem ravno toliko škode kot če ga pustiš za eno uro... Prve nekaj dni bodi ob njem ves čas vrtca, le tako bo imal priložnost in bo pravzaprav lahko (ker ne bo jokal in bil v največji stiski svojega življenja!) spoznaval prostor, vzgojiteljice in druge otroke. Ko pa bo po parih dneh videl, da mu je tam fajn, da je lepo, da se igrajo, da dobi za jest, da je zabavno in se bo sam od sebe oddaljeval od tebe ("se ne bo zmenil zate"), pa lahko greš in ga pustiš tam samega za nekaj ur. Pa še to prve dni poskusi brez spanja.

Ne vem, kako si s časom (in koliko je otrok star), a če lahko, si vzemi 14 dni. V tem času bo otrok osvojil vse kar mora in ga boš potem tudi z lažjim srcem puščala v vrtcu. Ker ta jutranji jok, po kakem tednu ali dveh uvajanja je nekaj povsem drugega (ker se potolaži po enih 5 minutah zaziher) kot tisti jok, ki ga otrok kaže, če ga kar na začetku pustimo tam (ko se jok ne potolaži niti po pol ure oz. zgleda stvar tako, da otroci vsak v svojem kotu hlipajo in so čist bogi...).

Verjemi. Jaz sem naredila to napako, zaupala vzgojiteljicam, da že vedo kaj delajo (po 2 urah uvajanja so me napotile ven), pa je otrok tako jokal - tudi po dve uri skupaj, da sem mislila, da me bo konec, ko sem jo tiste tri dni zunaj poslušala. Otrok je seveda po tej izkušnje, samo da slišal besedo vrtec padel v neutolažljiv jok, mislim, grozno, nest sem ga mogla noter, odtrgali so me njega... Kaj hujšega še ne. In sem imela nato zadosti in sem se šla skregat z upravo, da so mi dovolili biti pri njej nekaj dni in v tistem tednu, se je tolk popravilo, da smo jo potem lahko pustili tudi cel dan.

Zato si zapomni: če otroka pustiš tam, bo v stiski. Jokal bo, ker ga bo strah in ne bo vedel, zakaj je v situaciji, kjer ne ve ničesar, kje so starši, ki so bili vedno ob njem, zakaj so ga zapustili. To je nekaj najbolj grozovitega na svetu zanj.

Zato je bolje, če imaš le en teden, da si tisti teden cel ob njem (po uro ali dve), da takrat ne doživlja negativnih občutkov in bo potem drug teden precej lažje, kot pa če ga boš že 2 dan pustila tam eno uro samega, 3 dan dve uri, itd. To nič ne pomaga. Podalješevanje ur je samo podaljševanje njegove agonije. Sicer bo sčasoma res nehal jokat, ampak ne zato, ker se bo navadil, le vdal se bo v usodo. In ne vem, če je to res najbolje kar lahko naredimo za naše otroke. Da jih prepustimo situciji, ki ji niso niti približno dorasli...

Pomaga le to, da se otrok spozna z vsemi stvarmi in jih bo potem tudi lažje dojemal in sprejemal. MIsli nanj, ne na druge. In ne se dat.

Držim pesti.

IZVIRNO SPOROČILO: roberta


Jaz pa ti svetujem nasprotno. Le sekiraj se glede tega, kako bo otrok preživel svoje prve dni v vrtcu. In če vzgojiteljice pravijo, da je povsem ok, da otrok joka prve 14 dni, ne nasedaj. To niso strokovne ugotovitve, pač pa se gre le po liniji najmanjšega napora. Ker to, da otrok joka ni niti "normalno" (oz. je normalno, če smatramo, da je normalno pustiti otroka v njem neznanem okolju, kjer čuti le strah in paniko in nič drugega), niti potrebno in ni niti najmanj dobro za njegov psihični razvoj. Če mi lahko kdo ugovarja s strokovnimi argumetni, ki bi potrjevali nasprotno, bom pa zelo vesela.

IZVIRNO SPOROČILO: roberta

Oj.

Jaz pa ti svetujem nasprotno. Le sekiraj se glede tega, kako bo otrok preživel svoje prve dni v vrtcu. In če vzgojiteljice pravijo, da je povsem ok, da otrok joka prve 14 dni, ne nasedaj. To niso strokovne ugotovitve, pač pa se gre le po liniji najmanjšega napora. Ker to, da otrok joka ni niti "normalno" (oz. je normalno, če smatramo, da je normalno pustiti otroka v njem neznanem okolju, kjer čuti le strah in paniko in nič drugega), niti potrebno in ni niti najmanj dobro za njegov psihični razvoj. Če mi lahko kdo ugovarja s strokovnimi argumetni, ki bi potrjevali nasprotno, bom pa zelo vesela.

Zato, če imaš le možnost, spremljal svojega otročka v vrtcu toliko časa, kolikor časa bo potreboval. In ne ga puščati samega, pa čeprav le za pol ure! Ker bo v tem ravno toliko škode kot če ga pustiš za eno uro... Prve nekaj dni bodi ob njem ves čas vrtca, le tako bo imal priložnost in bo pravzaprav lahko (ker ne bo jokal in bil v največji stiski svojega življenja!) spoznaval prostor, vzgojiteljice in druge otroke. Ko pa bo po parih dneh videl, da mu je tam fajn, da je lepo, da se igrajo, da dobi za jest, da je zabavno in se bo sam od sebe oddaljeval od tebe ("se ne bo zmenil zate"), pa lahko greš in ga pustiš tam samega za nekaj ur. Pa še to prve dni poskusi brez spanja.

Ne vem, kako si s časom (in koliko je otrok star), a če lahko, si vzemi 14 dni. V tem času bo otrok osvojil vse kar mora in ga boš potem tudi z lažjim srcem puščala v vrtcu. Ker ta jutranji jok, po kakem tednu ali dveh uvajanja je nekaj povsem drugega (ker se potolaži po enih 5 minutah zaziher) kot tisti jok, ki ga otrok kaže, če ga kar na začetku pustimo tam (ko se jok ne potolaži niti po pol ure oz. zgleda stvar tako, da otroci vsak v svojem kotu hlipajo in so čist bogi...).

Verjemi. Jaz sem naredila to napako, zaupala vzgojiteljicam, da že vedo kaj delajo (po 2 urah uvajanja so me napotile ven), pa je otrok tako jokal - tudi po dve uri skupaj, da sem mislila, da me bo konec, ko sem jo tiste tri dni zunaj poslušala. Otrok je seveda po tej izkušnje, samo da slišal besedo vrtec padel v neutolažljiv jok, mislim, grozno, nest sem ga mogla noter, odtrgali so me njega... Kaj hujšega še ne. In sem imela nato zadosti in sem se šla skregat z upravo, da so mi dovolili biti pri njej nekaj dni in v tistem tednu, se je tolk popravilo, da smo jo potem lahko pustili tudi cel dan.

Zato si zapomni: če otroka pustiš tam, bo v stiski. Jokal bo, ker ga bo strah in ne bo vedel, zakaj je v situaciji, kjer ne ve ničesar, kje so starši, ki so bili vedno ob njem, zakaj so ga zapustili. To je nekaj najbolj grozovitega na svetu zanj.

Zato je bolje, če imaš le en teden, da si tisti teden cel ob njem (po uro ali dve), da takrat ne doživlja negativnih občutkov in bo potem drug teden precej lažje, kot pa če ga boš že 2 dan pustila tam eno uro samega, 3 dan dve uri, itd. To nič ne pomaga. Podalješevanje ur je samo podaljševanje njegove agonije. Sicer bo sčasoma res nehal jokat, ampak ne zato, ker se bo navadil, le vdal se bo v usodo. In ne vem, če je to res najbolje kar lahko naredimo za naše otroke. Da jih prepustimo situciji, ki ji niso niti približno dorasli...

Pomaga le to, da se otrok spozna z vsemi stvarmi in jih bo potem tudi lažje dojemal in sprejemal. MIsli nanj, ne na druge. In ne se dat.

Držim pesti.

IZVIRNO SPOROČILO: digi

Pa itak, da ne pustiš otroka prvi dan tam že cel dan ali pa tudi, ampak ne greš kar tja, ga porineš vzgojiteljici v roke in greš,