|
Gina -> RE: Par vprašanj o Postojni (5.10.2007 21:38:57)
|
Hi, hi, tebi se pa vidi, da še nisi rodila, ker sicer bi čutila drugače....brez zamere prosim, razložim ti zakaj tako mislim:
- pred 3. leti je pediatrinja prišla sicer do otrok, otroke so odpeljali, tam jih je v miru pogledala, me smo se med tem časom končno lahko v miru zrihtale, ker smo imele tisto urico ali malo manj zase, je bilo res fajn, potem so jih pripeljali nazaj umite, dišeče, namazane in pregledane in nam kasneje povedali, oz. nam je pediatrinja povedala, kako in kaj (ja pa ta pediatrinja šla v pokoj, zdaj je nov ped., ne vem sistema, vendar mi je bil tisti sistem mnoooogo boljši, kot ljubljanski, kjer so te pustili ravno tako brez kakih ekstra informacij, pa brigalo jih je, če se ne znajdeš z otrokom, važno, da so imeli mir pred tabo in otrokom, postojna je hotel v primerjavi z lj. - take so moje izkušnje)
- pred prvim porodom sem se najbolj bala klistirja, resnica je taka, da se po klistirju odlično počutiš, kako bi se počutil, če bi se pokakal na otroka, medtem ko se le ta poraja, ne vem, niti nočem vedeti, med porajanjem so namreč taki pritiski, ki bi tank razgnali, kaj šele telo, tako da ne moreš pod nobenim pogojem kontrolirati pritiska na blato, ki je v tistem trenutku obupno neznosen, sama sem celo dopoldne brez klistirja visela zaradi popadkov na stranišču pri vsakem od mojih porodov, vendar bi se kljub temu blato pri porodu še kar izločilo, kot se je po vsakem klistiranju, tako da jaz ne bi šla roditi brez tega
- klečati jaz med porodom ne bi mogla, ker bi prej skup padla, kot bila v pokončnem položaju, še leže sem mislila, vsakič ko je prišel popadek, da mi bo zavesti zmanjkalo- če spadaš pa med tistih nekaj procentov srečnic, ki se jim maternični vrat širi brez kakih ekstra bolečin, potem o tem lahko razmišljaš, sicer pa ne vem, zame to ne velja, ni šanse, da bi rojevala na tak način, sem evropejka, ne znam rojevati tako "natur"
- umetni popadki bolijo točno toliko, kot tvoji - izkusila sem oboje, ni razlike, čakajo pa z njimi enako dolgo v postojni, kot v lj - tudi konkretna izkušnja, najbrž se da tudi zmeniti, da ti jih ne dajo, ne vem sicer zakaj, ampak mene se v vseh prošnjah v po. poslušali, celo ko nisem bila več zelo vljudna od bolečin, ko je šel porod čisto narobe, so vse zelo strokovno speljali, nasprotno pa so bili ljubljani strašno freh, strokovno so zašuštrali 2x, tako da sem imela posledice zaradi zarastlin še kasneje
- rooming je tak, kot tebi paše. Pri nas so dali tiste edine tri, ki so hotele imeti ponoči otroke v sobi, v eno in isto sobo. Ostale smo rabile počitek in smo si ga vzele. Cela bolnica. Pa nismo bile ne-skrbne. Bile smo porodnice, utrujene, zašite, krvavele smo, joške so nas bolele, spale nismo od adrenalinskega šoka, razburjenja, torej smo bile neprespane, z bolečinami, niti sedeti nismo mogle na svoji riti, cel dan smo gruntale, kako ravnati z dojenčkom, kaj storiti, da ne bo jokal, in smo rabile vsaj 6 ur spanja na dan - zato smo otroka dale v res krasno oskrbo.
Jaz ti priporočam, pojdi v ljubljano. Postojna ima dovolj ljudi, ki razumejo, zakaj je to nadstandard. Ti moraš najprej doživeti neko brezbrižno porodnišnico, vsaj tako izgleda, da boš razumela, kako je v našem zdravstvu roditi, ko te pustijo samega z otrokom, nihče te niti pogleda ne, otrok joka, joka, joka, joka....karkoli narediš, otrok še kar joka.....tebi manjka mleka, otrok joka...mleka ti ne dajo, ker je porodnišnica prijazna otrokom (kakšna prijaznost je pustiti ga lačnega mi ni jasno)....otrok joka, ti jokaš....nikjer nikogar...otrok joka, poskusila si že vse...otrok joka, vse te boli, kri ti lije v potokih, otrok joka, joški ti hočejo eksplodirat, otrok joka....nosiš ga kljub bolečinam gor, dol, gor dol....otrok joka....nikjer nikogar...pokličeš sestro...., ta pa te nadere ko.......jokaš, otrok joka.....Jp, tako to izgleda.
To, kar je normalno v Po., je normalno po celi evropi. Po celi slo. pa žal še ni. Po. ni nadstandard, Postojna je to, kar bi moralo biti nekaj običajnega. Pa žal resnično povsod drugod še ni.
|
|
|
|